O draguljih, darilih in politiki malih in velikih mož

V Gorenjskem muzeju v Kranju je v predalu dolga leta ležal za noht velik poldrag kamen z vrezano podobo boginje, oblečene po grški modi. Lok v rokah jo označuje za boginjo Artemido, deviško zaščitnico divjadi. Gema, tako imenujemo poldrage kamne z vrezanimi podobami, je bila najdena med povojnimi izkopavanji pri kranjski farni cerkvi.

Geme so bile vdelane v prstane, bodisi so služile za pečatenje pisem bodisi za okras. Bila so duhovna »očesca«, ki so bdela nad zlimi duhovi in varovala lastnika pred uroki. Artemida z lokom je bila še posebej primerna. Tudi izbor kamna je bil povezan z zaščito in njemu pripisanimi magičnimi lastnostmi. Kranjska gema je bila izdelana pred domala 2.000 leti, najverjetneje v cesarski Akvileji, današnjem Ogleju. K nam je prišla morda s katerim od kolonistov iz Emone, kamor je upravno sodila tudi Gorenjska.

Skromne geme in žlahtne kameje

Geme lahko štejemo za nekakšne skromne polsestre žlahtnih kamej, ki imajo podobe reliefno izrezane. Moda prihaja z Bližnjega vzhoda, kjer so bili pečatniki vseh vrst v rabi že tisočletja. Tehnika izrezovanja gem in kamej pa je najbolj napredovala v času Aleksandra Velikega, ki je z osvajanji združil prostor od Sredozemlja do Indije. Naropano bogastvo, obrtna in umetniška znanja so omogočili razcvet zasebne umetnosti na dvorih vojaške aristokracije. Kameje so bile izraz prestiža in moči, okusa in bogastva pobožanstvenih izbrancev. Med najznamenitejše sodi kameja Gonzaga iz 3. stoletja pred Kristusom. Elegantna podoba vladarskega para je izrezana iz treh plasti indijskega sardoniksa. Podobnost para daje sklepati, da gre za aleksandrijskega kralja Ptolemaja Filadelfa in soprogo Arsinojo, ki sta bila po stari egiptovski navadi rodna brat in sestra.

Kakšno zgodbo pripovedujeta predmeta? Kaj nam sporočata? Preberite v nadaljevanju.