Obhajamo praznik Gospodovega razglašenja oz. sv. treh kraljev

Cerkev danes obhajapraznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev, kot se imenuje v zahodni tradiciji.

Praznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev so poleg božiča uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu.  Spominjamo se prihoda modrih z Vzhoda. Ta je opisan v Matejevem evangeliju, ki ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije.

Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve.

S praznikom Gospodovega razglašenja pa se sklepa tudi tradicionalna Trikraljevska akcija, s katero verniki po župnijah zbirajo sredstva za pomoč projektom slovenskim misijonarjem.

Pravoslavni kristjani pa danes praznujejo božič.