Obnova Cukrarne: največja galerija v tem delu Evrope ali preplačan in nikoli dokončan projekt?

Ljubljanska mestna občina in Ministrstvo za okolje in prostor sta pred mesecem dni podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta ureditve Galerije Cukrarna, podjetje Starbag pa je pred dnevi začelo obnovitvena dela. Ljubljana naj bi tako v dveh letih iz opuščene tovarne sladkorja dobila novo kulturno središče.

Kjer so se ljudje desetletja ozirali stran, da ne bi videli sramote, ki je nastala v stoletje dolgem propadanju nekdanje največje rafinerije sladkorja v habsburški monarhiji, tam bo Ljubljana čez dve leti dobila največji razstavni prostor v tem delu Evrope.

A vprašanje ostaja, ali prestolnica takšno kulturno središče potrebuje, kljub temu, da ima v polmeru kilometra dve drugi ogromni kulturni središči? Še bolj pa kritike obnove razburja cena, ki jo bo občina plačala za prvo fazo urejanja stavbe, ki je v zelo slabem stanju.


Preteklo sredo, 10. oktobra, se je začela dokončna prenova stavbe, ki je bila poleg največje tovarne sladkorja v Habsburški monarhiji znana tudi kot vojašnica in še bolj kot dom beračev in brezdomcev. Tako je bila dom tudi obubožanim kulturnikom, kot denimo Murnu, Ketteju, Cankarju in Zupančiču. Murn in Kette sta v cukrarni celo umrla.

Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.

Cukrarna bo torej po sklenjeni pogodbi iz sedanje podrtije postala Galerija Cukrarna. V središču stavbe bo glede na napovedi nastal sodoben galerijski prostor za velike in zahtevne razstavne projekte. Dela bodo predvidoma trajala 24 mesecev, prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov. Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.

Starbag minimalno znižal ponudbo in dobil projekt

Mestna občina Ljubljana je zahtevno prenovo Cukrarne zaupala družbi Strabag. Za prenovo Cukrarne se je poleg njih potegoval še konzorcij novomeškega CGP-ja in Kolektorja Kolinga. Velja omeniti, da je občina sprva izhodiščni ponudbi obeh ponudnikov zavrnila, ker naj bi presegali zagotovljena sredstva, zato je oba ponudnika povabila na pogajanja o ceni. Vendar končna ponudba Strabaga ni bila bistveno nižja od izhodiščne, ki je brez davka znašala 17.898.386 evrov. Končna pa je 17.683.912 evrov. Zgolj 200.000 evrov je tako prevesilo tehtnico na stran Strabaga.

Stavba je namreč v zelo slabem stanju, zato je na mestu vprašanje, ali ne bi bilo bolj smotrno objekta podreti.

Dodaten strošek ob plačilu Starbagu bo za ljubljansko občino tudi razpis, ki ga je v letošnjem letu razpisala za zaposlitev dveh novih sodelavcev, ki se bosta ukvarjala samo s projektom Galerija Cukrarna. Izbrana kandidata bosta zaposlena za polni delovni čas, delo pa bosta opravljala do konca leta 2021. Na občinskem odseku za upravljanje kadrov so pojasnili, da delovnih mest za zdaj še niso zapolnili.