Pakistanski imami družno proti svojim ekstremističnim in nasilnim rojakom

Bližnji vzhod ima hud problem z radikalnimi oblikami islama, ki imajo malo skupnega s sodobnimi civilizacijskimi pridobitvami kot so človekove pravice in zaščita verskih in drugih manjšin.

Kljub temu, da je njegov izvor prav v državah Bližnjega Vzhoda, se proti verskemu radikalizmu borijo tudi nekateri manj ekstremni muslimanski voditelji.

Tako je denimo v Pakistanu 500 imamov podpisalo deklaracijo, v kateri se zavezujejo k boju proti terorizmu in v pomoč Asii Bibi. Obsodili so tudi nasilje v imenu religije ali zlorabljanju islamskih odlokov za diskriminacijo.

500 pakistanskih imamov je podpisalo dokument, v katerem v 7 točkah zapovedujejo, da nihče ne sme biti ubit iz verskih razlogov in sploh zoper verski ekstremizem. Izrekajo se tudi v prid pakistanske kristjanke Asie Bibi. #AsiaBibi
https://t.co/nSiwrOVknS via @asianewsen

— Branko Cestnik ﻦ (@BCestnik) January 8, 2019

Deklaracija je bila včeraj podpisana v prestolnici Pakistana Islamabad med »Seerat-e-Rehmat-ul-Alameen« konferenco, ki jo je organiziralo združenje islamskih učenjakov. Podpis deklaracije je odločilna točka v zgodovini islamske republike Pakistan, v kateri so se že večkrat dogajali nasilni napadi na manjšine, na kristjane in na »manjvredne« ter »nepravoverne« muslimanske sekte.

Dokument vsebuje posebno poglavje za Asio Masih, bolj znano kot Asia Bibi, krščansko mater, ki je bila obsojena na smrt zaradi bogokletja.

V deklaraciji piše, da se morajo njenemu primeru posvetiti prioritetno. Nato dokument v sedmih točkah opisuje, kaj mora biti zagotovljeno za versko svobodo. V dokumentu obsodijo umore na podlagi verskega prepričanja, saj so imami prepričani, da tega islam ne uči.

V deklaraciji nato tudi piše, da noben verski voditelj nima pravice kritizirati prerokov ter da nobena muslimanska sekta ne more biti oklicana za nepravoverno. Imami vztrajajo tudi, da nihče, tako musliman kot nemusliman, ne sme biti usmrčen brez sojenja. Vsak vernik, ne glede na veroizpoved, ima pravico do življenja v državi, ne glede ne njegove kulturne ali verske norme.

Prav tako se v dokumentu zavzemajo za pravico vseh verskih skupnosti, da v sodelovanju z lokalno administracijo organizirajo svoje dogodke. Obenem bi moral biti prepovedan vsak material, ki spodbuja sovraštvo med religijami.

Zagotoviti varnosti tudi nemuslimanom

Islamabadska deklaracija priznava, da je Pakistan več-etnična in več-verska država, zato je po mnenju podpisanih imamov odgovornost na vladi, da zagotovi varnost življenja in imetja vsem, ki niso muslimani v Pakistanu. Prav tako mora po njihovem mnenju vlada preganjati vse tiste, ki želijo napasti svetišča nemuslimanov v Pakistanu.

Vladi pa naročajo, naj sprejme nacionalni akcijski načrt proti ekstremizmu. Muslimanski kleriki so tako prepričani, da lahko islamabadska deklaracija v letu 2019 konča s terorizmom, ekstremizmom in verskim nasiljem v Pakistanu.