Palestina v kolesju (pol)resnic
Avtor: Robert Hlede
Prva žrtev vojne je vedno resnica. V tej luči gre presojati tudi sedanje razmere v Gazi. V poplavi raznoraznih novic o tamkajšnjih dogajanjih je jasno edino to, da Izrael izvaja etnično čiščenje nad palestinskim narodom in da palestinski Hamas uporablja ženske in otroke za svoj ščit pred napadi Izraelcev ter preprodaja hrano in drugo humanitarno pomoč, s čimer financira svojo teroristično dejavnost in omogoča lagodno življenje svojih voditeljev.
V vsaki vojni je krivda na obeh straneh. To velja tudi v sedanjem konfliktu med Izraelom in Palestinci. Izrael nosi svoj del krivde zaradi samovoljnega širjenja svojega ozemlja na Zahodnem bregu, Palestinci pa zaradi nenehnih groženj Izraelu in seveda nasilnega vdora Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023. Čeprav je krivda za konflikt na obeh straneh, pa je ne smemo enačiti. Postopno širjenje izraelskega ozemlja namreč ni isto kot krvavi teroristični napad, ki ga je palestinski Hamas izvršil na izraelskem ozemlju.
Dva pogoja
Predpogoj za priznanje vsake države je, da pripadniki nekega naroda živijo na strnjenem ozemlju, kot tudi, da ima ta narod legitimno izvoljeno oblast. V primeru palestinskega naroda ni izpolnjen ne prvi in ne drugi pogoj. Palestinci namreč živijo na dveh različnih ozemljih (v Gazi in na Zahodnem bregu), oblast pa je tam v rokah terorističnih organizacij: v Gazi je v rokah Hamasa, na Zahodnem bregu pa v rokah Fataha.
Za pravično rešitev palestinskega vprašanja bi se morali Palestinci odločiti, kje želijo živeti – ali v Gazi ali na Zahodnem bregu. Mednarodna skupnost je storila napako, ko je novembra leta 1947 z resolucijo št. 181 ozemlje Zahodnega brega razdelila med izraelsko in palestinsko državo. Še večja napaka mednarodne skupnosti pa je bila, da je leta 2005 Gazo razglasila za palestinsko ozemlje z lastno upravo na ozemlju izraelske države. S tem je prišlo do absurda, da so Palestinci edini narod na svetu z domnevno pravico do lastne države na dveh različnih ozemljih.
Priznanje ali bolje rečeno priznavanje obstoja »dveh držav« (Izraela in palestinske države) se vsekakor zdi pravična rešitev, a ne na način, kot se to trenutno dogaja, ko države ena za drugo Palestino priznavajo brezpogojno oziroma ne da bi bila ta priznanja vezana na predhodno izročitev ali izpustitev vseh izraelskih talcev in na izključitev Hamasa iz procesa odločanja o Palestini. Kaj pomenijo oziroma prinesejo brezpogojna priznanja Palestine, kaže primer Slovenije. S tem dejanjem Slovenija namreč ni dosegla ničesar, si pa je na mednarodni sceni pridobila nasprotnika v državi, ki v mednarodni politiki nekaj šteje in je Sloveniji že večkrat priskočila na pomoč, ko jo je potrebovala. Začenši s tem, da je bil Izrael država, ki je Slovenijo po njeni osamosvojitvi priznal med prvimi.
Predpogoj za priznanje vsake države je, da pripadniki nekega naroda živijo na strnjenem ozemlju, kot tudi, da ima ta narod legitimno izvoljeno oblast. V primeru palestinskega naroda ni izpolnjen ne prvi in ne drugi pogoj.
Še dolga pot
Priznanja Palestine brez izpolnitve določenih pogojev miru ne bodo prinesla. Vojna se bo nadaljevala, število žrtev konflikta bo še naprej naraščalo, Izrael pa bo skratka uresničil svojo napoved o popolnem uničenju Gaze in izgonu njenih prebivalcev. Vse bolj se zdi, da je do miru in sožitja Izraelcev in Palestincev še dolga pot.
(D220, 37)
12 komentarjev
MEFISTO
Konec spopadov v Gazi ni v ineresu naše ljudske oblasti, ker potem naši oblastniki ne bodo imeli več možnosti z lažmi in poltresnicami o razmerah v Palestini odvračati pozornost od njihove popolne nesposobnosti za vladanje v Sloveniji.
Peter Klepec
In koga zanima interes Slovenije? In cigav interes je sploh to, drzave, vlade ali Slovencev?
MEFISTO
P, K., neumno vprašanje, na katerega ni vredno odgovarjati.
Peter Klepec
Rekel sem, da nihce v tujini ne sprasuje kaksen je interes Slovenije v tej vojni. Ce je sploh kaksen, razen interne debate. In Slovenija ni med evropskimi drzavami, katerih beseda steje. Razlog ni v velikosti ali gospodarski moci. Razlog je v neresnosti.
Igor Ferluga
Če gre za načrtno etnično čiščenje v Gazi, potem je vojna Izraela z drugo besedo res genocid. Čvrstih dokazov, da gre za to, vendarle zaenkrat ni, čeprav izjave nekaterih ministrov v vladi Netanjahuja govorijo v prid teh hotenj. Nedvomno je prvi in odločilni in v veliki meri upravičen cilj Izraela uničenje Hamasa kot trajne teroristične grožnje prebivalcem Izraela, ki je javno razglasil, da bo vedno ponovil dogodke 7.10., če bo priložnost za to. Tudi če ne gre za genocid, humano gledano vse destrukcije in izgubljenih zivljenj desettisocev palestinskih civilov v Gazi ni mogoče odobravati. Reakcije sveta so razumljive.
Priznanje Palestine so pač reakcije na masakriranje v Gazi. Pritisk, da se taksna vojna Izraela ustavi. In da se taksna politika Izraela, ki je tudi v nasprotju z dosedanjimi mednarodnimi mirovnimi dogovori in sporazumi, ustavi. Izrael ima pravico do varnosti. A Gaza in Zahodni breg nista del mednarodno priznanega teritorija izraelske drzave.
Ni nobenega razloga čudaski ideji avtorja, ki bi Palestincem dal moznost izbora ali Gaza ali Zahodni breg. Nenazadnje 10 milijonov ljudi ne more ziveti v Gazi. Že 2 milijona je realno preveč, če odmislimo sedanjo destrukcijo. Teritorij bodoče palestinske drzave je mednarodno pravno začrtan: Gaza + Zahodni breg + del vzhodnega Jeruzalema, pri slednjem gre seveda za nacelno opcijo, ki bo potrebovala konkretna pogajanja, dogovore in sprejemljive kompromise.
Trumpov nedavno predstavljen plan za mir v Gazi je presenetljivo dober in uravnotezen. Če bo v celoti sprejet, bo sprejet s stisnjenimi zobmi pri jastrebih na obeh straneh. Zelo dobro, da ga podpira tudi velik del odlocilnih arabskih drzav in da te kazejo voljo, da nadaljujejo tam, kjer se je z abrahamovskimi dogovori prekinilo zaradi konflikta v Gazi. Ta plan očitno jemlje veter iz jader skrajnezev vseh strani. Islamističnih, proiranskih. Levičarskih na Zahodu. Slovenskih. Morda ste opazili, kako odveč je levemu medijskemu
mainstreamu in levi oblasti v Sloveniji, ki ne vejo, kaj bi z njim. In ga več ali manj ignorirajo. Ker skrajna levica hoče ta konflikt, ne mir.
Prva znamenja in reakcije so več dobre. Netanjahu je plan sprejel. Arabska liga ga pretezno podpira. Pogojno celo Rusija. Hamas pove, da je pripravljen vrniti vse talce. Morda je konec vojne v Gazi res precej blizje kot tule predstavlja komentar.
Najbrz je jasno, da sicer v glavnem nisem navdušen nad Trumpom. Ampak če mu tole vsaj približno uspe, si pa morda le zasluzi Nobelovo nagrado za mir, ki jo tako želi. Vsekakor bolj kot Obama, ki jo je dobil na zalogo, upravičil pa ne.
Peter Klepec
Trumpu ni uspelo se nicesar. Tudi vojne v Gazi ne bo ob koncal. Vojne se koncajo, ko niso vec smiselne. V Gazi Izrael ne more nicesar vec dobiti, Hamas tudi ne. Ce bo Trump dobil Nobelovo nagrado, je to razpad civilizacije.
Anton Vidmar
Spomnil bi,da so Palestinci l.1972 vdrli na olimpijsko prizorišče v Nemčiji in ubijali izraelske športnike. Pripravljali so se v Nišu. V mednarodnih vodah v Sredozemlju so ugrabili turistično križarko,Izraelca,invalida na vozičku so ubili in vrgli v morje. Vodja te bande se je potem skrival v Beogradu. Torej imajo jugolevičarji v genih ljubezen do zločincev iz isamskega sveta. Po Titu Robi,a ne...
Peter Klepec
Re etnicno ciscenje: v Gazi zivi dva milijona Palestincev; ne vemo koliko jih je bilo v dveh letih vojne ubitih; recimo 66.000 kot trdijo Palestinci sami; lahko te zrtve imenujemo na mnogi nacinov, ampak etnicno ciscenje ali genocid to nikakor ni. Ce bi bilo kaj takega, bi s svojim tehnicnim potencialom Izrael ubil pol ali vec populacije; pa je dalec od tega.
Re:.. napaka mednarodne skupnosti pa je bila, da je leta 2005 Gazo razglasila za palestinsko ozemlje z lastno upravo na ozemlju izraelske države.
No, tega doslej se nismo slusali. Da je Gaza del izraelske drzave in to povsem legalno, sprejeto s strani mednaridne skupnosti.
V resnici je bila Gaza okupirana do 2005, ko so Izraelci izselili vse Izraelce in umaknili svojo upravo; od takrat Gaza ni bila vec okupirana.
Zivimo v nesrecnih casih, ko je resnica v poluciji informacij tako zatrta, da je postala nepomembna. Dezinformacije so tako preplavile sceno, da jih razsirjajo tudi tisti, ki se tega niti ne zavedajo.
Ljubljana
660 dni traja izraelski napad na Hamas. Vsak dan 100 mrtvih...jaz se niti enega dneva ne spomnim. Da bi bilo sto.mrtvih. Koliko hamasovcev? Al so vsi " civili " ? Hamas laze kot vsi teroristi. Nor Zahod pa povzema te lazi kot suho zlato ! Mrtvih po.mojem ni vec kot 20 000, da o lakoti sploh me govorim..
Anton Vidmar
Še dodatek k mojemu zapisu o Palestincih: l. 1968 je Roberta Kenedya,kandidata za predsednika ZDA ustrelil...Palestinec seveda.
knezKocelj
Nobenega etničnega čiščenja ni. Je vojna proti Hamasu, kjer so civilne žrtve številne zaradi taktike Hamasa (živi ščit), dejstva, da gre za urbani spopad in prepletenosti Hamasa s civilisti. Na drugi strani pa strnjena ni niti Hrvaška (Dubrovnik), niti ZDA (Aljaska), pa še vedno obstajata. Kakšen članek je to?
Ljubljana
Tocno tako, no zdaj je Peljeski most.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.