Peter Opeka v Celju: Če bi vedel, kaj bo nastalo, bi s prvim letalom zbežal z Madagaskarja (video)
Veliki slovenski misijonar Peter Opeka, ki kot duhovnik lazarist že skoraj 50 let deluje na Madagaskarju, se te dni mudi na obisku rodne Slovenije. V petek zvečer je gostoval v Celju, kjer je v pogovoru z ravnateljico Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanjo Ozvatič.
Spregovoril je o svojem delu, neverjetnih razlikah v življenju tu in tam, o begunski krizi in še marsičem.
Opeka je uvodoma priznal, da je bil ob prihodu v domovino resnično ganjen: »Čutim, da imam slovenske korenine. Čutim, da prihajam v kraj, ki mi je domač, kljub temu, da sem tukaj, v Sloveniji, bil samo dve leti,« je dejal in omenil slovensko pesem Slovenec sem, s katero so ga pozdravili pevci. »Na Madagaskarju pa poznajo pesem 'Malgaš sem'. Vsak narod ima rad svojo narodnost, svojo zgodovino, svojo pripadnost, ker je to njegova identiteta,« je poudaril.
Iz kakšnega in v kakšen svet je Opeka prišel? Iz sveta, kjer se ljudje preživljajo iz dneva v dan, v svet, ki jih, misijonarje, ko se soočajo s težavami in pridejo v Evropo, popolnoma prevzame, da rečejo: »To ni normalno – da je severna polobla naše Zemlje tako bogata, južna pa tako revna. Ne da se primerjati, ne da se povedati, kako revno nekateri ljudje, družine, otroci živijo. Zame je včasih na Madagaskarju skrivnost, kako te družine sploh preživijo,« je dejal Opeka, a dodal, da je tamkajšnji svet hkrati tudi bogat – to se kaže v medsebojnem življenju, kako si znajo pomagati, kako so veseli brez velikih stvari, kako skromni so.
Misijonar je nato spregovoril o določenih delih svoje življenjske poti. Po 15 letih na Madagaskarju je bil hudo bolan, pestilo ga je kar sedem parazitov, hkrati pa je bil tedaj na oblasti diktator, mnogi ljudje so bili ubiti. Hotel je iti domov in prositi za sobotno leto, vendar je Misijonska družba lazaristov želela, da za tri leta tam prevzame vzgojo bogoslovcev, kar je vendarle sprejel. Že prvi teden novega dela pa ga je močno pretresel pogled na smetišče, mimo katerega je šel in kjer se je stotine otrok teplo za smeti. Ostal je brez besed, ponoči ni mogel spati in je sredi noči pokleknil pred posteljo in rekel: »Gospod, pomagaj mi, da nekaj naredimo za te otroke.« Naslednji dan je šel k njim, sedel k pogovoru s tam živečimi odraslimi in jim dejal: »Sem duhovnik, misijonar. Če imate radi svoje otroke, sem vam pripravljen pomagati.« In rekli so, da jih imajo radi. Bolj so mu zaupali tudi, ker je bil misijonar, saj so siti vseh obljub politikov, ki se nikdar niso izpolnile.
Tam na smetišču, sede na tleh, se je začelo gibanje Dobrih prijateljev. »Če bi tedaj vedel, da bo to postala skupnost 30.000 ljudi, bi s prvim letalom zbežal z Madagaskarja. A Božja previdnost daje vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto nove moči.« Opeka je nadaljeval s pripovedjo o izjemni rasti skupnosti, tako da imajo danes le v njihovih šolah skoraj 20.000 učencev. Od tega jih je 11.500, ki vsak dan jedo obrok riža v Akamasoi. »Kdo nam daje ta denar za riž? Slovenija. Slovenci,« je dejal in požel bučen aplavz.
Ne denar, ljubezen je naredila Akamasoo
Z voditeljico pogovora sta naslovila tudi težave, ki jih poznamo pri nas – npr. tako pogoste duševne stiske mladih. Opeka je poudaril, da imamo tu izobrazbo, imamo denar, a ta dva ne prinašata sreče. Ni bil denar tisti, ki je postavil Akamasoo, ampak ljubezen, vera, zaupanje. Večkrat je denar tudi odklonil, kadar so mu ga ponujali iz Evrope, da bi si pridobili vpliv in besedo pri tem, kako naj bi delali, je dejal.
Večkrat sem se odpovedal denarju, večkrat sem rekel ljudem, ki so mi hoteli pomagati, da bi mi zvezali roke, da želim imeti manj denarja, ampak mir, ker potrebujem mir. Če mi vi hočete z denarjem podkupiti in da boste iz Evrope nam ukazovali, kako moramo delati, tega denarja ne sprejmemo. Saj mi vemo, kako je treba delati, imamo ideje in znamo misliti, skupaj znamo poiskati rešitve za vse probleme.
Človek potrebuje cilj, smisel, in smisel ni le pridobiti več denarja. Ko je hodil po Franciji in videl sindikate, ki so protestirali, jim je dejal: »Če hočete več denarja, imate prav. Ampak zakaj vi, kot delavci, ne delite svojega denarja z delavci v Afriki, ki dobijo samo po dolar in pol na dan?«
Tam nimajo veliko denarja, ampak delajo, želijo delati, si med seboj pomagajo in molijo. Tukaj pa je, kot bi izgubili kompas, kot da ne vemo, zakaj smo na svetu. Tu smo zato, da ljubimo in smo ljubljeni, da delamo dobro, pravi misijonar.
Evtanazija ni rešitev, temveč poraz
Kaj pa spremembe v Evropi glede odnosa do življenja – uvajanje samomora z medicinsko pomočjo, umori nerojenih otrok ...? »Mislim, da je v Sloveniji dovolj dobrih, modrih ljudi. In kristjani vemo, da je življenje življenje, da evtanazija ni rešitev, ni cilj, ampak poraz.« Na Madagaskarju te težave ni, ljudje hočejo živeti, pravi, teh težav v svojem okolju sploh ne pozna.
Peter Opeka, ki sam prihaja iz družine beguncev – njegova starša sta morala po vojni bežati v Argentino – je spregovoril tudi o vprašanju migrantov. Poudaril je, da so Slovenci, ko so prišli v Argentino ali Kanado, tam delali, se vživeli in tja prinesli moč, vero, ideale – šli so zaradi idealov, ne zaradi kruha. »Ko je bila v soboto na radiu slovenska oddaja, s slovenskimi pesmimi, je bila dve uri tišina v tišini ... bolelo jih je, da so morali iti,« je dejal o svojih starših. In glede beguncev – zakaj jim ne pomagamo tam, kjer so, v Afriki, na Madagaskarju? Tudi oni imajo radi svojo domovino, svoj narod, a morajo od tam iti, ker nimajo dela, nimajo prihodnosti,« pravi.
Kako konkretno lahko vsak izmed nas pomaga? Opeka je pozval predvsem, naj pomagamo misijonarju, ki ga poznamo iz svoje župnije ali škofije – Slovenija jih ima trenutno okoli 40. Ob tem je omenil še krizo duhovnih poklicev, ki je na Madagaskarju ne poznajo.
Za konec je veliki misijonar spregovoril o pričakovanju božiča in dejal, da pri njih ne postavljajo jaslic le s figuricami, ampak s svojo mladino, otroki, že cel mesec pripravljajo prizor Jezusovega rojstva, ki ga mnogi pridejo gledat. Ni nobenih prigrizkov in peciv, jé se kot ponavadi, a praznujejo s pesmijo, z veseljem. Božič je zanje duhovni praznik, še poudari Opeka.
Kratek izsek s pogovora si oglejte v spodnjem videu portala Celje.info:
Neposredni Youtube prenos pričevanja v Medvodah
Osrednje pričevanje Petra Opeke ob tokratnem obisku Slovenije, bo v ponedeljek v Medvodah.
Zaradi velikega zanimanja bo Radio Ognjišče poskrbelo za neposredni prenos dogodka preko youtube kanala.
Vsi, ki se ne morete udeležiti dogodka v živo, boste tako lahko spremljali pričevanje Pedra Opeke v živo v ponedeljek, 4. decembra 2023, ob 19.00, preko naslednje povezave: https://www.youtube.com/watch?v=4-VAJiC1PYE
9 komentarjev
BARBARA RAKUN
Hvala, Pedro Opeka,velik človek si! Pričevalec za življenje! Danes sva bila s sinom pri frančiškanih v Ljubljani. Bog je ljubezen!
Cerkev polna veselja,mladosti,veselja!
Polna upanja!
Andrej Muren
Marksizem res še nobeni državi ni prinesel blagostanja, nekaterim pa ga je odnesel. Ljudem v marksističnih državah lahko velik človek kot je Pedro Opeka sicer pomaga, ne more pa jih trajno odrešiti.
Neimenovana
Normalno. Tisti, ki verujemo v Jezusa Kristusa, vemo in verujemo, da je On edini Odrešenik sveta in da to niti slučajno nismo ljudje. Vesela in hvaležna pa sem, da je misijonar Pedro Opeka tako zelo velik Božji sodelavec in da v tako številnih vidikih uspelo posnema usmiljenje in ljubezen našega Odrešenika. Srčno upam, da bo v življenju, kolikor mu je še dano, vzgojil zadostno število usposobljenih oseb, ki bodo nadaljevali in nadgrajevali začeto delo, da bo še naprej dober tek imelo v korist Maglašev in naše splošne, človeške kulture. Verjamem, da posledice Opekovega poslanstva presegajo meje Madagaskarja.
baubau
Spoštovani AM: Tega nikakor ne zmore niti demokracija, ki jo prepogosto neprimerno malikujemo. A kljub temu je potrebno, da vsak na svojem mestu naredi kaj dobrega. Kar pa je do danes napravil PO, je herojsko in svetniško.
Peter Klepec
Ja, veliko ljudi se je ze vprasalo zakaj so te drzave revne. Uveljavljeno mnenje je, da zaradi kolonialne preteklosti. Ampak to ni resnica. Po tej logiki bi morale biti ZDA strasno revne zaradi suzenjske preteklosti.
Res je, da so evropski kolonialisti grdo delali z lokalci. Ampak ti isti so grdo delali s podaniki in delavci doma v Evropi. Resitev in izboljsanje zivljenskih pogojev v Evropi ni bila v eksodusu dolocene vodilne elite, ampak v kontinuiranih izboljsavah.
V osvobojenih kolonijah pa so beli enostavno odsli in za seboj pustili izpraznjena mesta. Domacini so prisli z dezja pod kap. Prej so imeli delo, ja tudi izkoriscani so bili. Po osvoboditvi so bili brez dela. Ziveli so v hisah belih, ki so scasoma propadle, ker ni bilo nobene ekonomije. Cez nekaj casa so se ljudje vrnili v vasi, kjer so rocno obdelovali ravno toliko zemlje, da niso bili lacni. In tako je se danes. Tiste malostevilne lokalne elite, ki so se obogatile, ne stejejo. Afrika&co je padla nazaj v 18. stoletje. Bivsi kolonialisti prihajajo nazaj samo toliko, da naredijo posel in spet odidejo.
Ali drugace: delolonializacija, tako kot je bila izvedena, je bila napaka in je glavni vzrok za sedanjo revscino.
Pred tristo leti bi Opeka lahko delal tocno isto kot zdaj v Londonu ali Parizu.
Neimenovana
Udeležili smo se srečanja. Pedro Opeka je velik pričevalec za bistvene in temeljne stvari v krščanskem in "posvetnem" svetu. Bogu hvala za njegovo držo, ljubezen, za karizmo in Bog mu daj še obilje moči za nadaljevanje izjemnega poslanstva! Od njega se lahko učimo vsi: od otrok do ostarelih. V tem je njegova univerzalnost, evangeljskost. Res, Bogu hvala za njegovo ljubezen do Boga in do ljudi!
Realist
Migracije bodo destabilizirale Evropo, hitro lahko postanemo revna in nemirna Afrika.
In nismo daleč od tega. V Garabandalu v Španiji je Marija vidcem napovedala težke čase, ko bo celi svet prišel pod trdo roko komunizma...
Peter Klepec
A Marija tem vidcem ni rekla, da naj ze nehajo kadit tisto rec?
Realist
Slovenija ima eno veliko podobnost z Madagaskarjem in to je bič marksizma. Madagaskar so uničili komunisti v 70ih letih, danes pa trpi za komunisti, ki so se prelevili v tajkune in kulturne marksiste pod sponzorstvom mandeljcov tipa Soroš.
Velika podobnost s Slovenijo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.