Petošolec, ki razlaga, da mu je pes pojedel domačo nalogo, je bolj prepričljiv od poslancev koalicije

POSLUŠAJ ČLANEK

Ko spremljamo politične debate, razprave in prerekanja, večkrat slišimo mnenje, da bi se otroci v peskovniku stvari dogovorili bolj civilizirano in racionalno kot izbrani predstavniki ljudstva v parlamentu. A če je bila včasih to bolj satira, pesniško sredstvo pretiravanja, če hočete, je realnost današnjih razmer resnično težko primerjati s čimerkoli drugim.

Ko mora premier nenadoma na podaljšano bolniško zaradi rutinske operacije, poslanci pa ponavljati glasovanje zaradi kozmičnega dežja in napak v glasovalnih napravah, ki jih nihče ne zna pojasniti, si razmer ne znam razlagati drugače, kot da nam vladajo povsem infantilni ljudje. Infantilni do ravni petošolca, ki se izgovarja, da mu je pes pojedel domačo nalogo in da zamuja v šolo, ker je zunaj megla.

Med osamosvojitveno vojno so bile izplačane vse pokojnine

Ena izmed točk slovenske osamosvojitve, na katero so upravičeno ponosni člani Demosove vlade, je tudi, da v Sloveniji tudi v času osamosvojitve ni izostala niti ena pokojnina. Čeprav je bila država v vojni in hkrati hudi gospodarski krizi, ker je ostala brez ključnih trgov v Jugoslaviji, na katere je prej prodajala svoje blago, je uspela prav vsak mesec izplačati dogovorjene pokojnine.

Takratna ministrica za delo Jožica Puhar je v intervjuju za Domovino pojasnila, da je vladi to nalagal zakon in da se je zato na vse pretege potrudila, da je zakonske obveznosti kot ministrica tudi izpolnila.

Danes so razmere drugačne. Nismo v vojni, niti hudi gospodarski krizi. Resda je na nekaterih področjih javne porabe vlada pod taktirko Levice nekatere javne transferje dvignila na dolgoročno nevzdržne ravni, kar nas vzpodbuja k premisleku, kako urediti razmere v državi, da bodo poštene in pravične ter hkrati vzpodbudne za vsakogar, da po svojih močeh prispeva družbi. A zakoni so trenutno, kakršni so, in predvidevajo uskladitev javnih transferjev z inflacijo.

Človek bi pomislil, da je to nekaj samoumevnega, če pa že ni posebej izvedljivo, bo vlada skušala doseči družbeni dogovor s prizadetimi družbenimi skupinami, da najde vsem sprejemljivo rešitev. Pogoj za slednjo je sicer tudi, da prej vlada postrga druge rezerve, ne pa namišljeno napihuje škodo po poplavah, z odpravo katere si nekateri že manejo roke.

Prav Levica je tista, ki se sicer tako rada sklicuje na zakone in jih tudi na veliko sprejema, tako da hiper-regulira tudi področja, ki bi jih bolje regulirala »zdrava pamet« in zgolj ekscesne primere inšpekcija. Sprejemajo serijo zakonov, od štempljanja do minimalne plače, da bi ja zagotovili pravice najbolj ranljivim, potem pa se jih sami držijo le delno, tam, kjer »jim paše«. Povsod drugod pa zakone enostavno spremenijo v svoj prid, kot se je to zgodilo pri RTV Slovenija, ali pa jih enostavno kršijo, kot je to denimo pri določenih usklajevanjih, kjer so upoštevanje zakonov domnevno odplaknile poplave.

Ob pogledu na dogajanje tega tedna lahko ugotovimo, da nam vladajo posamezniki, ki po eni strani pretirano regulirajo državo, hkrati pa jim je za spoštovanje zakonov povsem vseeno, ko ti niso v korist »njihovih«

Cirkus okoli opozicijskega amandmaja, ki je bil zdaj dvakrat sprejet

Prejemniki socialnih transferjev in družinskih ukrepov pač niso družboslovna elita, ki se druži v raznih Fotopubih v središču Ljubljane, da bi državni denar dejansko »potrebovali«, hkrati pa niso niti njihova ključna volilna baza, zato se jim zdi, zakoni gor ali dol, da se nanje lahko enostavno požvižgajo.

Opozicija je zato pripravila amandma, s katerim je predvidela polno usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo, in čeprav smo bili do sedaj vajeni, da koalicija deluje kot glasovalni valjar, presenečenje: amandma je bil sprejet.

Kar je sledilo po tem, bi gledalci, če bi na to temo posneli nadaljevanko, verjetno ocenili kot umetniško pretiravanje bizarnosti s strani producenta in režiserja. Iz koalicije so začeli ugotavljati, da so glasovali drugače, kot so glasovali, razloge za to pa videli v nedelovanju ali napačnem delovanju glasovalnih naprav in celo, pozor, kozmičnem dežju, ki se je usmeril direktno v slovenski parlament in pokvaril zgolj glasovalne naprave Svobode.

Kaj je bilo z napravami dejansko narobe, še ne zna pojasniti nihče, odredili so celo forenzično preiskavo, medtem pa so poslanci o amandmaju glasovali znova. Ker so menili, da je ponovno glasovanje neupravičeno, so ga obstruirali v opoziciji. Nato pa preobrat. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je pozval, da se amandma opozicije sprejme, čeprav je že bil sprejet in je po njegovem prepričanju v resnici padel, le da glasovalne naprave tega niso pokazale, in amandma je bil sprejet brez glasu proti.

Pri tem je pomenljiva tudi utemeljitev Sajovica, zakaj amandma nenadoma sprejeti: ker je prepričan, »da bosta predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič že našla rešitev za dodatna sredstva, da pomagamo tistim, ki jim gre težko«. Ta premier je sicer še vedno na podaljšani bolniški, po rutinski operaciji, ki ga ne bi smela poležati za več kot kakšen dan.

Politika, ki je padla na raven otroškega vrtca

Ob pogledu na dogajanje tega tedna lahko ugotovimo, da nam vladajo posamezniki, ki po eni strani pretirano regulirajo državo, hkrati pa jim je za spoštovanje zakonov povsem vseeno, ko ti niso v korist »njihovih«, z javnim denarjem ravnajo tako, kot da raste na drevesih, po principu »bo že nekdo našel denar«, in ko nekaj ne gre po vnaprej predvidenem scenariju, so za to krivi kozmični dež in pokvarjene glasovalne naprave.

Oprostite, petošolec, ki razlaga, da mu je pes pojedel domačno nalogo in je zato nima, je bolj prepričljiv od tega parlamentarnega cirkusa.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike