Piran se je ob 130-letnici Tartinijevega spomenika poklonil »duši Pirana«

Z glasbo, svetlobnimi projekcijami in povabilom 35 občinam s seznama iz leta 1896 je Piran obudil spomin na nekdanje ljudsko slavje.

Na Tartinijevem trgu so se ob 130. obletnici slovesnega odkritja spomenika violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju zbrali številni obiskovalci. Spomenik so odkrili 2. avgusta 1896, ko je celodnevno slavje v Piran privabilo skoraj 5000 ljudi. Nedeljski večer je bil osrednji dogodek celoletnega projekta Tartini130, ki povezuje koncerte, razstave in izobraževalne programe.

Piranski župan Andrej Korenika je na podlagi seznama iz piranskega arhiva povabil predstavnike vseh 35 občin, ki so leta 1896 sodelovale na prvi proslavi. »Tartini ni le Pirančan, ampak evropska kulturna osebnost,« je dejal Korenika in dodal, da nas njegova glasba uči, da meje zanjo ne obstajajo. Po poročanju Primorskih novic se je vabilu odzvalo več predstavnikov občin iz Slovenije, Italije in Hrvaške, natančnega števila zastopanih občin pa organizatorji niso navedli.

Podžupan Christian Poletti je Tartinija označil za »dušo Pirana« in poudaril, da je obletnica za mesto posebna čast. Večer je odprl koncert Orkestra Fundacije opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta pod vodstvom dirigentke Mojce Lavrenčič, kot solist pa je nastopil italijanski violinist Massimo Quarta. Koncertu je sledil multimedijski spektakel s svetlobnimi projekcijami, na odru pa so se zvrstili še Elektro Big Band, Izidor Leitinger, Raiven in Masayah. Vstop je bil prost.

Kip, ki je čakal štiri leta

Odkritje spomenika, sprva načrtovano ob dvestoletnici Tartinijevega rojstva leta 1892, so zamaknili za štiri leta. Kot je za Primorske novice pojasnila muzejska svetnica Duška Žitko, sta bila razloga dva: zasipavanje nekdanjega piranskega mandrača in smrt kiparjeve žene Ide Lessiach.

Po zasutju mandrača se je beneški kipar Antonio Dal Zotto vrnil v Piran, si prostor znova ogledal in določil lego spomenika. Po pojasnilu Duške Žitko spomenik ni bil postavljen na sredino trga, temveč na presečišče pravokotnice mestne hiše in osi proti zvoniku cerkve sv. Jurija.

Slovesnost 2. avgusta 1896 je trajala od jutra do noči in se iztekla v ognjemet. Nastopili so združeni mestni orkestri, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki 35 občin.

Nov lok za jubilejni kip

Jubilej je Tartinijev kip pričakal tudi z novim violinskim lokom, izdelanim po podobi izvirnika. Prejšnji je bil poškodovan, novega pa so na pobudo občanov zagotovili v okviru participativnega proračuna. Izdelavo so zaupali konservatorju Jerneju Maliju in strokovnjakom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Celostna obnova spomenika ga še čaka.

Celoletni projekt se nadaljuje

Projekt Tartini130 poteka vse leto in vključuje koncerte, razstave ter izobraževalne programe domačih in mednarodnih partnerjev. Po navedbah občine so med cilji projekta ohranjanje in promocija Tartinijeve dediščine, podpora mladim glasbenikom, razvoj kulturnega turizma ter čezmejno sodelovanje.

Projekt nadaljuje tradicijo prejšnjih velikih obeležitev. Tartini250 je leta 2020 zaznamoval 250. obletnico skladateljeve smrti, Tartini330 pa je bil leta 2022 posvečen 330. obletnici njegovega rojstva. Med osrednjimi poudarki letošnjega programa sta bila mednarodno glasbeno tekmovanje Tartini Competition, ki je konec maja v Piran privabilo mlade violiniste, pianiste in komorne skupine, ter razstava Pomorskega muzeja Sergej Mašera o Tartinijevi violinski dediščini, ki jo je pripravila Duška Žitko. Letos praznuje 25-letnico tudi Tartini Festival, ki že četrt stoletja ohranja in predstavlja skladateljevo glasbeno zapuščino.

Od prava k violini

Giuseppe Tartini je bil v Piranu krščen 8. aprila 1692. Ker natančen datum njegovega rojstva ni znan, se datum krsta praviloma navaja tudi kot njegov rojstni datum. Njegov oče Giovanni Antonio je izviral iz Firenc in je v Piranu opravljal službo v solni upravi Beneške republike. Mati Caterina Zangrando je pripadala stari piranski družini.

Prvo izobrazbo je Giuseppe dobil pri filipinih v Piranu, med letoma 1704 in 1707 pa se je šolal v Kopru. Leta 1708 se je vpisal na študij prava v Padovi.

Komaj osemnajstleten se je poročil s Padovčanko Elisabetto Premazore. Poroka je naletela na nasprotovanje padovanskega škofa, Tartini pa se je v ne povsem pojasnjenih okoliščinah umaknil v frančiškanski samostan v Assisiju, kjer se je intenzivneje posvetil violini in študiju kontrapunkta. Z vprašanji akustike in glasbene teorije se je poglobljeno ukvarjal pozneje.

Leta 1721 je postal prvi violinist in vodja koncertov v baziliki svetega Antona v Padovi. Sedem let pozneje je ustanovil slovito violinsko šolo, v katero so prihajali učenci iz različnih evropskih držav. Ni znano, ali se je po odhodu še kdaj vrnil v Piran, vendar se je redno dopisoval s člani družine v rojstnem mestu. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.

Trg, ki se spominja

Najizrazitejšo povezavo med praznovanjema je predstavljal arhivski seznam občin iz leta 1896, po katerem je župan oblikoval letošnja vabila. Jubilej je tako zgodovinski spomin povezal s sodobnim čezmejnim sodelovanjem.

Korenika je dejal, da glasba nima meja, Poletti pa, da je Tartini »duša Pirana«. Oba nagovora sta zazvenela pod bronastim kipom, ki na istem mestu stoji že 130 let.