Po treh tednih debat o cepivih

dr. Gabriel Kavčič
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Debata o cepivih se je vžgala že pred nekaj meseci, v decembru pa je Kongregacija z objavo Note o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti covidu-19 prilila bencina na ogenj.

Z nekoliko časovne distance pa je možno priti do nekaterih zaključkov:

Prvič, težko se je boriti proti tistim, ki verjamejo le naslovnicam in ne poslušajo dejanskih podatkov. Eni rinejo z glavo skozi zid v prid, drugi proti cepivom, in noben argument ne zaleže.

Drugič, hitro te prekrižajo tisti, s katerimi ne vpiješ v en rog, da je treba vse pocepiti čim prej in kakorkoli. Eni pričakujejo glasen duhovniški NE cepljenju, češ da »tam noter plavajo splavljeni otroci«, in drugi pričakujejo glasen DA, saj ni važno s čim cepimo, »samo da bo življenje spet teklo normalno naprej«.

Kar iz tega sledi, pa je, tretjič, opažanje, da smo nekje izgubili natančnost in doslednost. Zato v nadaljevanju sledi poskus poljudnega povzetka norije s cepivi ob pomoči treh nivojev, ki jih je dobro razčleniti, da lahko nato jasno razvrstimo različne informacije.

Družbeni nivo: »obveznost« & primernost cepljenja

Cepljenje proti covidu-19, kot vemo, ni obvezno, debata o tem pa sicer teče. Cepljenje niti ni moralna obveznost, kar pomeni, da niti Cerkev ne more nikogar v vesti vezati k temu, da naj se cepi. Saj ne da bi to poskušala, samo kot primer.

Kar pa je moralna in človeška obveznost, pa je prizadevanje za skupno dobro. Na tem nivoju se je treba torej odločiti – kar še posebej velja za kristjane – da bom storil vse za to, da bo na tem svetu zdravstvena situacija malo boljša: od upoštevanja osnovnih ukrepov do morebitnega cepljenja.

In na družbenem nivoju velja tudi stopnjevanje nujnosti: bolj ko je situacija nujna – kot na primer posledice epidemije, smrtnost, število zasedenih postelj v bolnišnici in predvsem na intenzivnem oddelku – bolj raste odgovornost vsakega od nas do kolektivne zdravstvene situacije in bolj pomembno je, da poskrbimo za najbolj ranljive, tudi s cepljenjem.
Če je cepivo varno, če so strokovnjaki prepričani, jim jaz gotovo ne bom solil pameti. Nekateri raziskujejo v laboratoriju, drugi pa »raziskujejo«, ko sedijo na wc-ju.

Medicinski nivo: izjemne strokovnjake imamo, poslušajmo jih


Na medicinskem nivoju razglabljamo o učinkovitosti in varnosti cepiva. V to se ne more spuščati vsakdo, za to imamo medicinske strokovnjake, ki jim je treba zaupati. Nezaupanje v medicinsko osebje me spominja na kričanje proti slovenski vojski pred nekaj meseci. Komu bom pa zaupal, če ne zdravniku, vojaku, policistu …? Bog daj, da bi se nekega dne v to skupino vrnili tudi duhovniki, ampak to je že druga tema.

Če je torej cepivo varno, če so strokovnjaki prepričani, jim jaz gotovo ne bom solil pameti. Nekateri raziskujejo v laboratoriju, drugi pa »raziskujejo«, ko sedijo na wc-ju. V teh stvareh kaže poslušati tiste prve raziskovalce, sicer tvegamo anarhijo in razkroj družbe.

Je pa treba ohraniti tudi dolžno distanco do dogajanja: še vedno nismo v času španske gripe, še vedno imamo gromozansko večino ljudi, ki covid normalno preboli. Nekritično skrivanje za stroko in trobljenje, da je treba vse po vrsti cepiti, se mi enostavno ne zdi modro, niti daljnosežno. Medicina mora človeku pomagati, ne pa ga še zdravega in krepkega zasužnjiti. Cepivo mora preprečiti epidemijo, ne pa nas voditi naprej proti neke vrste odvisnosti od farmacije in medicine.

Etični nivo: nekatera cepiva so etično sporna, kar pa zaenkrat (!) ni slovenski problem


O etičnosti cepiv je bilo v zadnjih tednih veliko povedanega. Zavoljo natančnosti in dojemljivosti je treba paziti, da se ne mešata medicinski in etični nivo, čeprav sta na koncu seveda povsem prepletena. Tudi slavna Nota Kongregacije se poslužuje te delitve, pa tudi slovenski škofje v zadnji izjavi o cepivih pišejo, da ne želijo »presojati strokovnih vprašanj, povezanih s cepivi, saj je to pristojnost strokovnjakov in državnih ustanov«. To bi bil medicinski nivo.

Etični nivo pa škofje uporabijo, ko izrazijo podporo »vsem, ki se bodo … odločili za cepljenje«, posebej »duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem«, ter ko govorijo o prostovoljnosti cepljenja in pravici do informiranega pristanka.

Ko torej ugotovimo, da bomo odgovorni državljani in se ob tem podvrgli vsem potrebnim ukrepom (družbeni nivo); ko zaupamo strokovnjakom in hkrati ohranimo zdravo pamet in dolžno distanco do dogajanja (medicinski nivo), potem pa lahko to razmišljanje nadgradimo še tako, kakor znamo danes skorajda le še kristjani: razmislimo o etičnosti pridobivanja cepiv, zavedajoč se (1) svetosti človeškega življenja; (2) pravila, da cilj ne posvečuje sredstev in da se ne sme delati slabo niti z dobrimi nameni; (3) da nekatera cepiva sicer morda ustrezajo prvemu in drugemu nivoju, so pa sumljiva ali sporna na etičnem nivoju.

O sami izdelavi cepiv si lahko preberete v zelo razumljivem sestavku dr. Arneža; površno razumevanje dokumenta Kongregacije v zvezi z etično spornimi cepivi se je poskusilo razložiti tukaj; odnos med načeloma uporabe etično nespornih cepiv (etični nivo) in načelom uporabe učinkovitih cepiv v času krize (medicinski nivo) pa je že dober mesec nazaj pojasnil dr. Strehovec. V aktualni Družini pa so podane še dodatne razlage.

Ob tem velja poudariti, da zadeva za slovenske državljane sploh še ni aktualna, ker lahko kljub nekaterim zadržkom zatrdimo, da sta cepivi Pfizerja in Moderne etično ustrezni. Je pa res tudi to, da se bo na evropsko tržišče prej ali slej zlilo vsaj 800 milijonov etično sumljivih odmerkov (AstraZeneca ter J&J), torej aktualnost te debate ne bo izostala.

Ne mešajmo nivojev presoje


Skratka, več kot dovolj je informacij, dostopnih tudi v slovenskem jeziku, ki bi morale  poskrbeti za primerno ozaveščenost do vprašanja cepljenja. Ni pa dobro mešati nivojev: nekaj spada na področje družbene odgovornosti, nekaj morajo povedati strokovnjaki, etičnost pa je dodaten in zelo pomemben kriterij.

Dajmo na koncu en aktualen primer: papež Frančišek poziva k cepljenju, cepil se bo tudi njegov predhodnik, Benedikt XVI. Je to dober argument za cepljenje? Zame to ne šteje kot argument, pa Svetega Očeta povsem podpiram pri tem, da se cepi, če se je za to odločil. Ampak na mojo odločitev o cepljenju bo vplivala (1) moja presoja, kako bom prispeval k skupnemu dobremu; (2) argumenti usposobljenih medicinskih strokovnjakov in (3) etična presoja, če bo to potrebno.

Podatek, da se je cepil nadškof ali da se bo celil sam Sveti Oče, ni ne medicinski, ne etični argument, nas pa papež – tudi sam pripadajoč bolj ogroženi skupini prebivalstva – spodbuja, da dodamo svoj delček k dobremu vseh.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Slovenski rogonosci
  • 09. 12. 2024
marija
Film: Marija, hči svojega Sina
  • 08. 12. 2024
razpotje, različne poti, križišče, odločitev
Življenjski kažipoti
  • 08. 12. 2024

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
senad jušić, policija
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
družina
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Vse naročniške vsebine