Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zdravstvo plačujemo več

Delež javnega financiranja zdravstva se je povečal. Gospodinjstva so leta 2024 za neposredna zdravstvena plačila namenila 9,4 odstotka več kot leto prej.

Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je delež javnega financiranja povečal. Neposredna plačila gospodinjstev pa se niso zmanjšala.

Skupni tekoči izdatki za zdravstvo so dosegli 6,263 milijarde evrov, od tega je bilo 85,5 odstotka financiranih iz javnih virov. Največ neposrednih plačil gospodinjstev je bilo namenjenih zdravilom, medicinskemu blagu in ambulantnim storitvam, pomemben delež pa tudi zobozdravstvu. Javno objavljeni ukrepi države so trenutno usmerjeni predvsem v širjenje javno financiranih programov, povečanje dostopnosti in skrajševanje čakalnih dob.

Prve ocene za leto 2025 kažejo, da so neposredna plačila gospodinjstev še naprej rasla, saj naj bi dosegla približno 841 milijonov evrov. Podrobni končni podatki SURS za leto 2024 zato omogočajo natančnejši pogled na to, kdo slovensko zdravstvo financira, kam denar odhaja in koliko stroškov še vedno neposredno nosijo gospodinjstva.

Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je delež javnega financiranja povečal.

Zobozdravstvo vse večje breme za gospodinjstva

Slovenska gospodinjstva so leta 2024 za zdravstvene storitve in medicinsko blago neposredno iz lastnega žepa plačala 807 milijonov evrov. Leto prej je bil ta znesek za približno 70 milijonov evrov nižji. Rast je tako dosegla 9,4 odstotka. Največ denarja so prebivalci še vedno namenili zdravilom in drugemu medicinskemu blagu. Ta skupina je predstavljala 51,8 odstotka vseh neposrednih zdravstvenih izdatkov gospodinjstev. Po približnem izračunu je šlo za okoli 418 milijonov evrov. Rast skupnih izdatkov pa ni izvirala predvsem iz te skupine. Leta 2023 je bil njen delež še višji, 58,7-odstoten, kar je pomenilo približno 433 milijonov evrov.

Bolj izrazit premik se je zgodil pri ambulantnih zdravstvenih storitvah. Gospodinjstva so zanje leta 2023 namenila okoli 268 milijonov evrov, leto pozneje pa že približno 350 milijonov. Njihov delež v vseh neposrednih zdravstvenih izdatkih se je povzpel s 36,3 na 43,4 odstotka.

Posebej izstopa zobozdravstvo. Leta 2023 je predstavljalo 10,8 odstotka vseh neposrednih zdravstvenih plačil, leta 2024 že 13,8 odstotka. Gre za dvig z okoli 80 na okoli 111 milijonov evrov. Ker so zneski preračunani iz zaokroženih deležev SURS, jih je treba brati kot približne. Podobno sliko kažejo podatki o občutku finančnega bremena. Leta 2025 je zobozdravstvene stroške imelo 71 odstotkov gospodinjstev, med njimi jih je 18 odstotkov to občutilo kot veliko breme. Pri zdravilih, prehranskih dopolnilih in mazilih je veliko breme navajalo 11 odstotkov vseh gospodinjstev.

Leta 2025 je zobozdravstvene stroške imelo 71 odstotkov gospodinjstev.

Med gospodinjstvi, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih obiskala splošnega zdravnika ali specialista, jih je šest odstotkov stroške ocenilo kot veliko breme, osem odstotkov kot manjše. Za preostalih 86 odstotkov pregledi ali zdravljenje niso bili breme, ali pa so bile storitve brezplačne. Neposredna zdravstvena plačila kljub temu rastejo že več let. Leta 2022 so po preračunu znašala približno 681 milijonov evrov, leta 2023 737 milijonov, leta 2024 pa 807 milijonov. Prva ocena za leto 2025 jih postavlja že pri približno 841 milijonih evrov.

Po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja se je financiranje zdravstva močno spremenilo

Leto 2024 je slovensko zdravstvo finančno postavilo na novo. Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so dosegli 6,263 milijarde evrov, kar je bilo 5,3 odstotka več kot leto prej. Še večja sprememba se je zgodila pri virih denarja. Iz javnih virov je bilo leta 2024 financiranih 5,356 milijarde evrov zdravstvenih izdatkov, iz zasebnih pa 908 milijonov. Leto prej je bilo razmerje drugačno. Javni viri so zagotovili 4,376 milijarde evrov, zasebni pa 1,571 milijarde. Delež javnega financiranja se je tako dvignil na 85,5 odstotka vseh tekočih zdravstvenih izdatkov.

Za tako velik premik je v prvi vrsti kriva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S 1. januarjem 2024 ga je nadomestil obvezni zdravstveni prispevek. Pravice, ki so se prej financirale deloma iz obveznega in deloma iz dopolnilnega zavarovanja, se zdaj v celoti krijejo iz obveznega. Skoraj milijarde evrov več javnega denarja zato ne pomeni toliko več sredstev za nove zdravstvene storitve. Statistično gledano je javni vir preprosto prevzel del tistega, kar je bilo prej zasebno financirano. SURS pri podatkih za leto 2024 izrecno opozarja, da je spremembo strukture financiranja povzročila ukinitev.

Za tako velik premik je v prvi vrsti kriva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Po novem sistemu storitve, zdravila in medicinski pripomočki iz košarice pravic niso več financirani s kombinacijo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Košarica pravic se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa ne pomeni, da je vse zdravstveno varstvo brez neposrednih stroškov. Samoplačniške storitve ter nadstandardne storitve in materiali lahko še vedno ostanejo strošek posameznika. Prve ocene za leto 2025 kažejo, da se skupni zdravstveni izdatki še naprej povečujejo. Dosegli naj bi 6,847 milijarde evrov. Največji delež, 5,221 milijarde oziroma 76,3 odstotka, naj bi pokrili skladi socialne varnosti. Centralna in lokalna država naj bi prispevali še 647 milijonov evrov, torej 9,4 odstotka.

Največ neposredno plačujemo za zdravila in medicinsko blago

Neposredna plačila gospodinjstev niso enakomerno porazdeljena med vsemi področji zdravstva. Največ denarja gre za zdravila in drugo medicinsko blago, velik delež pa odpade tudi na ambulantne in zobozdravstvene storitve. SURS zobozdravstvo opredeljuje kot največje finančno breme med spremljanimi zdravstvenimi stroški gospodinjstev. Leta 2025 je imelo stroške zobozdravstvenih storitev 71 odstotkov gospodinjstev. Za 18 odstotkov teh gospodinjstev so pomenili veliko finančno breme.

Del neposrednih plačil nastane pri storitvah in materialih, ki jih standardi obveznega zdravstvenega zavarovanja ne pokrivajo. ZZZS določi, kaj sodi med standardne storitve in materiale, izvajalci pa lahko ponudijo tudi nadstandard. Zanj smejo zaračunati doplačilo, a morajo zavarovanca vnaprej seznaniti z zneskom in pridobiti njegovo pisno soglasje. Za samoplačniške ambulante veljajo posebna pravila.

Država hkrati poskuša izboljšati dostopnost javno financiranih storitev. V letu 2026 se širijo programi družinske medicine, dispanzerjev za ženske, fizioterapije in pedopsihiatrije. Zagotovljeno je financiranje 3.500 dodatnih preiskav z magnetno resonanco v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor in 1.782 dodatnih PET-CT-preiskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ministrstvo je ob spremembah financiranja ortopedskih posegov ocenilo, da bi do konca leta lahko opravili približno 700 dodatnih posegov.

Spremembe posegajo tudi v zobozdravstvo. Od 1. julija 2026 so kompozitne oziroma bele zalivke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite za vse zavarovane osebe. S tem se je kritje razširilo tudi na odrasle, starejše od 26 let. Vlada je spremenila tudi plačevanje prvih specialističnih pregledov. Sredstva se lahko prerazporedijo od izvajalcev, ki ne dosežejo načrtovanega obsega, k tistim, ki ga presežejo, pri čemer dodatek ne sme presegati 20 odstotkov osnovne cene pregleda. Ukrepi so tako usmerjeni predvsem v širjenje javno financiranih programov, povečanje števila pregledov in posegov ter širjenje nekaterih pravic. Ali bodo temu sledila tudi nižja neposredna plačila gospodinjstev, bodo pokazali podatki prihodnjih let.

Ukrepi so usmerjeni predvsem v širjenje javno financiranih programov, povečanje števila pregledov in posegov ter širjenje nekaterih pravic.