Pod krinko razvoja brezsramno uvajanje cenzure medijev

Vir: Pixabay

Nov zakon o medijih, ki naj bi po trditvah njegovih ustvarjalcev z ministrstva za kulturo spodbujal razvoj medijev in obenem postavil jasna pravila za njihovo delovanje, je dobil zeleno luč.

Številne kritike, ki tokrat ne prihajajo samo s strani opozicije, pač pa tudi strokovne javnosti in medijev samih, bo koalicijski valjar očitno povozil.

Korenček za naše, palica za njihove

Kot slabo šalo je bilo slišati uvodni nagovor ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je dejala, da zakon sloni na vrednotah, kot so svoboda izražanja, spodbujanje pluralnosti medijev in varovanje uredniške avtonomije. Večji del strokovne, a manjši del politične javnosti je prepričan, da bo njegov učinek povsem nasproten.

Del stališč te strokovne javnosti je na današnji seji državnega zbora povzel poslanec SDS Andrej Hoivik. Med njimi je izpostavil rednega profesorja na Fakulteti za družbene vede Dejana Verčiča, ki je ocenil, da je zakon slab, nepotreben in, če bo potrjen, škodljiv. In da se zdi, na je napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja »našim« medijem in nagajanja »njihovim«.

Predlog namreč prinaša nove oblike finančnih pomoči za medije, češ brez nje večina medijev zaradi poslovnih modelov težko opravlja svoje poslanstvo. A kot opozarja Hoivik, bo »pristransko določanje dodatne državne pomoči prijateljskim medijem še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k »pravemu«, torej do oblasti nekritičnemu poročanju.

Pravcata cenzura in zakaj se je Golob lotil vplivnežev

Na pravcato uzakonitev cenzure, ki jo skriva predlog, je opomnil Jernej Vrtovec iz NSi. Inšpektor, seveda pod okriljem ministrstva, bo arbitrarno lahko presojal, kdaj je neka vsebina sovražna ali sicer neustrezno. »Kdo bo tisti cenzor? To bodo tisti, ki bodo tej vladi všečni,« je pojasnil poslanec. To pa bi vsaj v delu do vlade kritičnih medijev lahko vodilo v samocenzuro.

Alenka Jeraj iz SDS se je dotaknila tudi intervjuja, ki ga je predsednik vlade Robert Golob v začetku leta podal za tednik Mladina, v katerem je dejal, da »levica na prihodnjih državnozborskih volitvah družbenih omrežij ne sme prepustiti desnici, kar se je po njegovem zgodilo na lanskih evropskih volitvah tudi v Sloveniji in te napake na državnozborskih volitvah ne smemo ponoviti«.

Morda tudi zato zakon v določbe vpleta tudi spletne vplivneže. Poslanec Levice Milan Jakopovič je sicer danes zatrdil, da vplivneži ne bodo vključeni v razvid in ne bodo obravnavani kot tradicionalni mediji. Toda strokovna javnost, med drugi eden vodilnih medijskih strokovnjakov Marko Milosavljević iz FDV, opozarja, da so določbe tudi v tem pogledu pomanjkljive in nejasne.

Še bo vroče

Medtem ko so v Gibanju Svoboda zakonskim rešitvam naklonjeni, pa v SD napovedujejo, da sicer podpirajo prizadevanja za bolj pregledno in pluralno medijsko okolje. »Hkrati pa poudarjamo, da so potrebni določeni popravki, ki bodo zakon dodatno izboljšali in naslovili obstoječe pomisleke,« je na seji povedal poslanec Jonas Žnidaršič.

Predlagana nova medijska zakonodaja bo, tudi zaradi izrazitega povečanja pristojnosti doslej dokaj neučinkovitega organa – Agencije za komunikacijska omrežja in storitve – v prihodnjih tednih gotovo še predmet burne razprave in – najbrž tudi popravkov.

Vlada si bo namreč ob tako izrazitem strokovno-političnem nasprotovanju predlaganih rešitev težko privoščila, da v času, ko se v svobodnem svetu in na družbenih omrežjih cenzura ukinja, sama naredi povsem nasprotno.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15