Pogovor s študentkama iz Kazana: službo se da hitro dobiti, vendar je plača nizka (2. del)

Ta teden sta bili naši sogovornici študentki filologije Regina Kutuzova in Andželika Filimonova iz ruskega mesta Kazan. V prvem delu intervjuja smo z njima pogovarjali o specifikah njunega rojstnega mesta in o tem, kako se njegova pestra etnična sestava odraža v vsakdanu.

V nadaljevanju pa smo se pogovarjali tudi o težavah, s katerimi se sooča ruska mladina,kako se sočasni mednarodni konflikti odražajo na njihovi karierni poti in ciljih, vprašali pa smo ju tudi, ali poznata Slovenijo.

V Rusiji je bil v začetku leta 2016 odstotek brezposelnosti 5,8%, kar je nižje kot v več evropskih državah. V samem Tatarstanu pa je brezposelnosti celo manj kot 1%. Glede na to, da je v Evropi brezposelnost ena izmed večjih težav mladine, kaj predstavlja največjo težavo ruske mladine?

Regina: Službo se dobi hitro, vendar bo plača nizka. V Kazanu se denimo iz večine plač lahko živi, je, denarja pa hitro zmanjka, če si želiš kupiti stanovanje, …

Je za rusko mladino privlačna misel ustvariti si kariero na domačih tleh ali je bolj privlačna tujina?

Andželika: V Kazanu, Moskvi in Sankt Peterburgu si je možno brez težav ustvariti dobro kariero, možno se je povzpeti po stopnicah in dobro zaslužiti. Pomembno je opozoriti tudi na dejstvo, da je kvaliteta življenja v Kazanu izredno visoka.

Kariera v tujini je trenutno manj priljubljena misel, nikakor ni v večini. Meni bi denimo bilo zanimivo nekaj let delati v tujini zgolj zato, da bi spoznala drugo kulturo in drug način delovanja, kar seveda ni nuja in bi se brez težav lahko vrnile na delo domov.

Trenutno so odnosi med Rusijo in ZDA precej napeti. Kako kaj ruska mladina sprejema ameriško kulturo?

Regina: Rekla bi, da obstajajo tri vrste ljudi: del ljudi meni, da je vse v Ameriki super, nekateri, da je v Rusiji vse super, nekateri pa sprejemajo pluse in minuse iz obeh strani. Po televiziji pa se mi zdi, da slabe odnose med Rusijo in ZDA potencirajo.

Kar se tiče popkulture – najbolj je priljubljena angleško govoreča produkcija, t. j. glasba in filmi, torej ne zgolj ameriška, …

Odnosi so napeti tudi med Rusijo in EU, kako se slednje odraža pri željah ruske mladine? Kakšni so delavski, študijski odnosi? Menita, da bi se lahko odnosi v teh sferah izboljšali?

Andželika: Če želiš študirati ali delati v Evropi – pojdi, brez težav, delaj! Verjetno je največja težava v EU najti službo. Kot študentki kakšnih političnih omejitev nisva občutili. Možnosti je veliko – veliko je tako evropskih kot ruskih štipendiji. Najde se marsikaj.

Sta, predno smo se spoznali, kdaj slišali za Slovenijo? Kaj sta vedeli o njej?

Regina: Za Slovenijo in Ljubljano sem slišala pri geografiji … (smeh)

Andželika: Prebrala sem roman Paola Coehla: Veronika se odloči umreti, v katerem se protagonistka odpravi v Ljubljano.

Preberite še prvi del intervjuja z Regino in Andželiko: Mlajša generacija ima do sovjetskih časov precej negativnejši odnos