Politično kadrovanje in nestrokovno delo: Lindav v poročilu razkriva Golobove pritiske na Policijo

Včeraj smo že obširno predstavljali razhajanja in razprtije znotraj vladne ekipe Roberta Goloba, zaradi katerih je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar napovedala svoj odstop. Danes pa je svoje videnje dogajanja v poročilu predstavil še v. d. direktorja Policije, Boštjan Lindav.

Tako kot pred njim Bobnarjeva, tudi Lindav navaja primere vpletanja politike v delo Policije, predvsem kar se tiče organizacije in kadrovanja, v katerega se je, kot je razbrati iz poročila, neposredno vmešaval tudi predsednik vlade Golob.

Slednji je želel od Lindava nedavno pridobiti informacije o tem, če so se s strani njegove vlade v resnici dogajali politični pritiski na Policijo, na katere je v zadnjem času opozarjala ministrica Bobnarjeva. A kot smo poročali včeraj, je Bobnarjeva kot politični pritisk navedla ravno Golobovo nasprotovanje, da se Lindav imenuje za direktorja Policije s polnim mandatom, saj tako ministrica kot v. d. direktorja nista izpolnila pričakovanj glede načrtovanega "čiščenja" Policije. Kot bomo videli, je Golob želel vplivati tudi na preiskavo Evropskega javnega tožilstva.

Lindav, kot navaja, o političnih pritiskih kljub izraženi zahtevi ni poročal neposredno Golobu, saj za to nima zakonske podlage, niti se ni odzval vabilu, s katerim ga je slednji povabil na pogovor, saj takšno povabilo ni primerno z vidika integritete obeh funkcij. Svoje poročilo je zato naslovil na ministrico, kateri je po zakonu odgovoren.

Iz slednjega je razvidno, da je Golob že kot mandatar želel uveljaviti nekatere poteze, ki bi bile v danem trenutku v nasprotju z zakonom, na primer ponovno imenovanje bivšega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča na nekdanji položaj. Zoper Muženiča je Evropsko javno tožilstvo uvedlo preiskavo, zato sta, kot beremo v poročilu, tako Bobnarjeva kot Lindav nasprotovala Golobovemu predlogu, naj Policija pozove omenjeno tožilstvo, naj čim prej zaključi s preiskavo, saj bi bilo to sporno. Tedanji mandatar je vztrajal, da je "kljub temu potrebno čimprej postaviti Muženiča na mesto direktorja NPU".

https://twitter.com/ZanMahnic/status/1600107434982268929

Kot navaja Lindav, je Golob želel poseči v kadrovanje tudi drugod, saj da je treba "čimprej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je na mojem koncu direktor".

Oborožena enota za predsednika vlade

Zgodba o političnem kadrovanju pa se tu ne konča. Med drugim se je zapletlo pri sestavi enote policistov, ki bo varovala predsednika vlade. Po Golobovih načrtih se je za to ustanovila skupina policistov, izvzeta iz sistema varovanja uradnih oseb; spadala naj ne vi več v okvir Centra za varovanje in zaščito (CVZ), ampak s kratico SVPV pod Generalni sekretariat vlade (GSV).



Lindav je izrazil strokovni dvom v takšno odločitev, hkrati pa je skeptičen tudi do vodstvenega kadra novonastale strukture: Na sestankih, kjer se je le-ta ustanavljala, je "[...] sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov (CVZ ali GSV) ni zaposlen. Ob tem posebej izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja policije o izbiri vodje SVPV-ja obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade."

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1600811268663037952

Enoto naj bi vodil nekdanji pripadnik Specialne enote Policije Robert Kešpert, ki je svoj položaj zasedel brez izbornega postopka. Pred tem je bil za varovanje predsednika vlade po navedbah Lindava neuradno zadolžena anonimna oseba, prav tako nekdanji pripadink iste enote, ki je bil v preteklosti zadolžen za varovanje dr. Janeza Drnovška. Po poročanju Požareporta neuradno gre za Miloša Njegoslava Milovića.

Stroka proti Golobovim željam

Stroka se s takšnim pristopom ne strinja, niti Slovenija ne pozna praks, po katerih bi bile policijske enote odgovorne eni osebi. Do takšnega pristopa je kritičen tudi varnostni strokovnjak Andrej Rupnik, ki je za Siol nedavno povedal: "Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim, samo v drugem kontekstu. Treba je imeti enake vatle za presojanje teh stvari. Bojim se, da bo v zahtevanem odgovoru naletel na lastno sliko, predvsem, če so točne informacije o tem, kako želi prevzeti neposredno kontrolo nad policisti, ki so mu na podlagi zakona in uredbe dodeljeni v osebno varovanje." 

Povedal je še: "Predsednik vlade in policija sta instituciji, njuna razmerja definira zakon, in ne morebitni volja konkretnega vodje."

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1600753404141109248

Nekdanji poslanec DZ RS Vinko Gorenak, ki tudi sam izvira iz policijske stroke, pa je na svojem blogu pred kratkim izrazil skrb, da gredo omenjeni postopki v smeri politizacije policije: "Vzpostavlja se torej neke vrste paradržavna policija izven uradne državne policije, ki bo lahko počela karkoli, če bodo ti policisti imeli vsa policijska pooblastila, bodo lahko uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe (tajno sledenje, odpiranje pisem, tajno snemanje, prisluškovanje in še kaj). Ne trdim, da bodo to tudi počeli, toda zakonskih ovir za kaj takega pač ni."

"Zaskrbljujoče so tudi informacije o tem, da naj bi se pripravljal poseben postopek za premeščanje točno izbranih policistov v novo ustanovljeno policijsko enoto pri Golobu. Jasno je, da bo prvi kriterij politična pripadnost in popolna predanost Robertu Golobu, stvari naj bi šle celo tako daleč, da naj bi morali vsi ti policisti soglašati s tem, kdo se jim lahko pridruži in kdo v tako oblikovano policijsko enoto Roberta Goloba ne sme priti. Ali ni to politizacija, proti kateri sta bila tako glasna sedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in šef policije Boštjan Lindav?"

Slednji se glede na pričevanje v svojem poročilu z Gorenakom strinja: "Okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo se v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanja mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika."

V poročilu je navedel tudi zavezanost strokovnemu kadrovanju, hkrati pa ne more sprejeti "dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade".