Poročilo EP: Evropa se naj pripravi na morebiten teroristični napad s kemičnim orožjem

Uredništvo

9. 12. 2015 ob 8:45
0 komentarjev

Svet

Evropski parlament (EP) je v petek v svojem poročilu z naslovom ISIS in nekonvencionalna orožja terorizma državljane držav članic opozoril, da naj se pripravijo na možnost za napad ISIS-a s kemičnim orožjem. V poročilu je tudi zapisano, da vsako leto tihotapci v EU uspejo spraviti okoli 150 nevarnih paketov.

Poročilo pravi, da morajo biti evropske države in institucije "v pripravljenosti in bi morale nasloviti možnost terorističnih napadov s kemičnim, biološkim, radiološkim ali celo jedrskim materialom." Poročilo doda, da so te nevarne surovine v preteklosti že bile pretihotapljene v EU in kot primer navajajo zastrupitev Aleksandra Litvinenka s polonijem leta 2006 v Londonu.

Poročilo sicer ne navaja zadnjih poskusov tihotapljenja ali uspešnih tihotapljenj nevarnih snovi čez meje Evropske unije, se pa naslanja na poročilo Evropske komisije iz leta 2014, ki se med drugim ukvarja tudi z odkrivanjem in blaženjem tveganj za napad s kemičnim orožjem.

Poročilo opozarja tudi na možnost napada z biološkim orožjem. Po tem ko je ISIS zavzel nekatera področja v Iraku je z njimi prišel tudi do bunkerjev s starimi iraškimi programi za ustvarjanje kemičnega orožja.

Po poročanju skupin, ki se borijo proti njim, in nekaterih nevladnih organizacij (Zdravniki brez meja) je ISIS v preteklosti že večkrat posegel po kemičnem orožju. Avgusta je uporabil iperit (gorčični plin) v severnem delu Sirije, iz severnega dela Iraka pa poročajo o tem, da je bil v spopadih uporabljen klor.

Iraška obveščevalna služba je novembra opozorila, da je ISIS vzpostavil delovanje raziskovalne enote za kemično orožje, ki naj bi se ukvarjala s proizvodnjo še bolj smrtonosnih orožij, poroča AP. "ISIS si resno prizadeva za proizvodnjo kemičnega orožja, predvsem živčnega plina. Slednje ne bi bilo grožnja le zgolj za Irak, marveč za cel svet," je pojasnil Hakim Zamili, vodja iraškega komiteja za varnost in obrambo.

Iperit, poimenovan tudi gorčični plin, saj je industrijsko pridobljen temno rumene barve z vonjem, ki spominja na gorčico ali hren. Je slabo hlapen, zato se ga da uspešno uporabiti v tekoči in parni obliki. Dolgo se zadržuje v zraku, na zemlji in v zaprtih prostorih, hitro pa prodira tudi skozi materiale, kot so tekstil, tanka guma in koža. Kot kemično orožje se je uporabljal že med prvo svetovno vojno. Ne povzroči takojšnje smrti, povzroči pa mehurje po vsem telesu in tako za daljši čas onesposobi nasprotnika oz. žrtev napada.

Klor se je prav tako kot bojni plin uporabljal že v prvi svetovni vojni. Je težji od zraka, tako da se zadržuje pri tleh v prostorih s slabim pretokom zraka. Vpliva na dihalni sistem s tem da povzroča težave z dihanjem in v večjih količinah smrt zaradi zadušitve.

Živčnih plinov obstaja več vrst, med njimi je sarin. Večinoma ne gre za pline, ampak za oljnate tekočine, za maksimalno smrtonosnost pa jih morajo žrtve vdihavati. Žrtve ubijejo zelo hitro, saj ob izpostavljenosti smrtni koncentraciji sarina smrt nastopi v od 1 do 15 minutah. Ko pridejo v kri ali v stik z živci povzročijo bolečine, dezorientacijo, halucinacije, živčnost, dušenje in v zadostnih količinah smrt.