Posiljevanje z ideologijo LGBTIQ+ se nadaljuje tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer so izobesili mavrično zastavo

Vir: uni-lj.si

Na Univerzi v Ljubljani pod vodstvom rektorja Gregorja Majdiča so se (znova) pridružili naboru javnih institucij, ki svojo vlogo zlorabljajo za širjenje ideologije LGBTIQ+ in ideologije spola. Na stavbo rektorata so izobesili mavrično zastavo, pri čemer pravijo, da »z upoštevanjem vseh spolnih identitet in enakovredni obravnavi krepimo občutek pripadnosti in spoštovanja vseh oseb – ne glede na njihov spol, spolno identiteto ali spolni izraz.«

Tudi na Univerzi v Ljubljani širijo ideologijo o poljubnem številu spolov in celo o »enakosti spolov.« Dogajanje na univerzi je v sklopu »meseca ponosa« (junij), ki ga obeležujejo kot izraz zgodovinskega boja LGBTIQ+ skupnosti za temeljne pravice. Zapisali so, da z mavrično zastavo »potrjujemo svojo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, enakosti in vključevanju vseh posameznic in posameznikov, ne glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz.« Žalostno je, ko celo univerza, ki naj bi temeljila na znanstvenih dognanjih, promovira neznanstvene nebuloze o poljubnem številu spolov in enakosti med njimi. Ne gre zgolj za besede, pač pa so to celo formalizirali. Tako imajo izdelan Načrt enakosti spolov. Član delovne skupine za spremljanje in izvajanje tega načrta, ki deluje v okviru njihove Pisarne za enakost in vključevanje, je Martin Vrtačnik, asistent za področje govor na AGRFT. Delovna skupina pripravlja smernice za »spolno občutljivo rabo jezika, ki bodo v pomoč pri vsakodnevnem pisnem in govornem komuniciranju.«

Po besedah Vrtačnika je spolno vključujoča raba jezika eden najpomembnejših mehanizmov za uresničevanje zaveze Univerze v Ljubljani k »odprtemu, spoštljivemu in enakopravnemu okolju. Jezik ni namenjen le sporazumevanju, ampak odraža tudi družbene norme in razmerja moči, ki lahko ustvarjajo ali utrjujejo stereotipe in predsodke. S spoštljivo in vključujočo rabo jezika zato preizprašujemo zakoreninjene predsodke ter prispevamo k bolj pravični in vključujoči družbi, v kateri so vse spolne identitete priznane in spoštovane.« Želijo si, da bi s takšno rabo jezika ustvarjali okolje, v katerem se bo vsaka oseba počutila prepoznano, spoštovano in vključeno. Smernice za tovrstno rabo jezika bodo objavili jeseni.

Žalostno je, ko celo univerza, ki naj bi temeljila na znanstvenih dognanjih, promovira neznanstvene nebuloze o poljubnem številu spolov in enakosti med njimi.
Smernice za »spolno občutljivo rabo jezika« pripravlja tudi Martin Vrtačnik (desno) z AGRFT. Vir: Posnetek zaslona, izsek iz kratkega filma za Ljubljana Pride 2013

Novorek kot izraz totalitarnosti

Ena od stvari, ki so jo skozi zgodovino po navadi uvedli totalitarni režimi, je bilo spreminjanje jezika. Takšni režimi uporabljajo tudi jezik za zatiranje nestrinjanja in za krepitev ideologije, kar je odlično ponazoril George Orwell v svojem romanu 1984. Uporabil je izraz Novorek (Newspeak). V knjigi gre za umetno ustvarjen jezik, ki ga je Partija uporabljala kot orodje za nadzor nad mislimi in omejevanje svobode izražanja. Kako izgleda Novorek »spolno občutljivega (vključujočega) jezika«?

Lahko predstavimo nekaj primerov, saj ga nekatere institucije oziroma združenja že uporabljajo. Namesto izraza »dragi prijatelji« (po slovenskem pravopisu je moška slovnična oblika spolno nevtralna – v tem primeru pomeni prijatelje in prijateljice) bi v spolno občutljivem Novoreku uporabili zapis s podčrtaji »drage_i prijatelji_ce«. To bi namreč vključevalo »moške, ženske in osebe zunaj binarne spolne kategorizacije«. Namesto besedne zveze vsi študenti in študentke bi zapisali »vsi_e študenti_ke«. Namesto izrazov policist ali policistka bi uporabili besedno zvezo »policijska oseba« ali pa »pripadnik_ca policije«. Namesto spoštovani gospod ali spoštovana gospa bi uporabili »spoštovana oseba«. V obrazcih bi namesto spol: M/Ž pisali spol: moški/ženski/drugo. Namesto »on je direktor« bi pisali »oseba je direktor_ica«.  Skratka, tudi na Univerzi v Ljubljani očitno pripravljajo pačenje slovenskega jezika, kar sicer že izvajajo na posameznih fakultetah članicah univerze.

Ena od stvari, ki so jo skozi zgodovino po navadi uvedli totalitarni režimi, je bilo spreminjanje jezika.

Ni jih med prvih 500

Medtem ko pod okriljem rektorja Majdiča izobešajo mavrično zastavo, pa se jim še vedno ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših univerz na svetu. Za letos so na britanski lestvici QS uvrščeni na 596. mesto. Na primer Univerza na Dunaju je na tej lestvici uvrščena na 137. mesto, univerza La Sapienza v Rimu na 132. mesto, Univerza v Varšavi na 258. mesto in Češka tehniška univerza v Pragi na 420. mesto.

 

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike