Poslanci za ukrepanje proti ekstremizmu in napadom na posameznike ter organizacije zaradi njihovih vrednot

Uredništvo
Poslanci SDS, SMC, NSi in SNS in narodnostnih manjšin so se podpisali pod sklic nujne seje parlamentarnih odborov za pravosodje in odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupavo s točko dnevnega reda Stopnjevanje sovražnosti, izključevanja ter napadov proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora. Opozorili so na številne napade, ki so jih posamezniki, skupine in organizacije deležne v zadnjem času ter na nedopustnost takšnih napadov in potrebo po ukrepanju, da se ti ne bi več dogajali.


K podpisu pobude so bile sicer povabljene vse poslanske skupine, a je velik del parlamenta ni podpisal, kar kaže na zaskrbljujoče stanje duha v slovenskem hramu demokracije in tudi družbi, kot ugotavljamo v komentarju uredništva.

Napadi se vse bolj stopnjujejo


»V zadnjem obdobju se v naši družbi vse bolj pogosto pojavljajo pozivi k izključevanju, sovražnosti ter celo napadi na organizacije ali posameznike. Tovrstni napadi izhajajo iz sovražnosti, zaradi drugačnega prepričanja, drugačnih vrednot ali drugačnega svetovnega nazora sodržavljanov,« je na današnji novinarski konferenci opozoril poslanec NSi Jožef Horvat.

Opozoril je, da se resnost napadov stopnjuje in prehaja od besednega izključevanja ter sovražnosti do fizičnih napadov na objekte in celo neposredno na osebe. Izpostavil je tudi zlonamerno in nedopustno uporabo nacističnega simbola kljukastega križa, usmerjeno v vlado in koalicijo, pa tudi označevanje demokratično izvoljene vlade z nacistično in totalitarno. »Želim si, da bi iz besednjaka slovenskih parlamentarcev enkrat za vselej izginile besede kot so fašisti, kriminalci, kriminalna združba, golazen in tako naprej,« je dejal Horvat.

Za posebno pozornost državnih organov pri raziskovanju in preprečevanju ektremizma, ekstremističnih skupin ter z njimi povezanega nasilništva


Navedel je tudi predloge sklepov odborov, in sicer obsodbo vseh primerov izražanja, spodbujanja in izvajanja dejanj ekstremističnih skupin, ki so spodbujena z diskriminatornimi motivi, sovraštvom, nestrpnostjo ali nasiljem zoper določeno osebo ali skupino oseb na podlagi njihove narodnosti, rase, verskega ali političnega prepričanja in drugih osebnih okoliščin; priporočilo pristojnim državnim organom, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma, ekstremističnih skupin in z njimi povezanega nasilništva, naj med glavne primere umestijo primere nedovoljenega delovanja ekstremističnih skupin zoper življenje, osebno varnost in dostojanstvo, premoženje ljudi ter ustavno ureditev države; ter predlog vladi, naj preuči potrebo po spremembah zakonodaje s področja kazenskega prava, javnega reda in miru, medijev in spletnih družbenih omrežij.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila, da v SDS že leta prejemajo grožnje in žalitve, še posebej njihov predsednik Janez Janša. Začetek nestrpnega govora pripisujejo naslovnicam Mladine in standardom, po katerih se politiku sme risati Hitlerjeve brke, ga oblačiti v nacistično uniformo in podobno.

Jerajeva: Bo vse huje in vse manj obvladljivo ter ali mora dejansko nekdo umreti?


Jerajeva je ocenila, da krivdo nosi tudi tožilstvo in organi pregona, ki ne obsodijo in ne preganjajo napisov »Smrt janšizmu« in zapis, da je minister Hojs »pes, ki ga je treba likvidirati«. Po njeni oceni je ob nepregonu takšnih situacij vedno hujše in manj obvladljivo. Spomnila je tudi na napade na kulturno ministrstvo, ministra Simonitija in njegove sodelavce pod pretvezo kulturnih performansov, ki »niso nič drugega kot grožnje s smrtjo«.

»Sprašujem se; če bi bilo tam napisano vaše ime, polito z rdečo barvo, ali bi se počutili dobro in to vzeli kot kulturni performans?« Vprašala je, ali bomo čakali, da bo dejansko nekdo umrl in izrazila pričakovanje, da se bodo sodišča, tožilstvo in policija pogovarjali o tem, kaj narediti in kako ukrepati. »Očitno se grozi pravim in na to ni treba reagirati,« je dejala. V SDS menijo, da se mora vsako grožnjo s smrtjo obravnavati resno in jo kot v tujini preganjati po uradni dolžnosti, ne več na predlog oškodovanca.

»Če ne bomo odločno odreagirali in bomo takšne oblike zavrženega delovanja le mirno opazovali, jih bo družba pričela sprejemati kot nekaj povsem normalnega, običajnega,« je dejala poslanka SMC Mateja Udovč, ki je dejala, da  mora človeško dostojanstvo ostati standard te države. »Danes smo mi, jutri ste na našem mestu lahko vi,« je dejala.

KOMENTAR: Uredništvo
Lahko bi živeli demokracijo ...
Gotovo bi pričakovali, da se bo slovenski parlament, v katerem stranke na obeh polih političnega spektra veliko besed namenijo pomenu delovanja pravosodja, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin in skrbi za vse državljane, poenotil v prizadevanju za to, da se te vrednote v naši državi v polnosti in za vse upoštevajo. Pa se to ni zgodilo, kar kaže na stanje duha v slovenskem parlamentu, pa tudi družbi, ki ga je izvolila. V času skoraj hladne vojne v slovenski družbi se zdi, da se na nek način vračamo v čas preteklega režima. Vračajo se grožnje s smrtjo, nekakšen razredni sovražnik v obliki vernih in konzervativnih, grozi se tistim, ki ne podprejo politične opcije, ki je prepričana, da ji oblast naravno pripada, napada se cerkvene objekte in duhovnike, nevladne organizacije, ki se jih diskreditira kot "mračnjaške" ... seznam je dolg. Lahko nas skrbi, kaj pravzaprav zagovarjajo stranke, ki ne morejo pristopiti k pozivu za pregon groženj s smrtjo, za obsodbe diskriminacije in napadov na sodržavljane. O prizadevanjih za svobodo, dostojanstvo, pluralnost, osebno varnost in zaščito pred ekstremizmom bi morali ne le razpravljati, temveč jih predvsem spraviti iz besed v dejanja, iz teorije v prakso, ter jih ponotranjiti v celotnem političnem prostoru, pa tudi širše; v medijih, šolstvu, sodstvu ... Morda bi tedaj lahko živeli demokracijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Od strankokracije in oligarhije k demokraciji (iz fevdalizma v demokratični kapitalizem)
  • 05. 12. 2025
Ustavno sodišče ne sme biti bojno polje
  • 16. 02. 2026
Svobodna demokratična družba ne dopušča elementov totalitarizma
  • 12. 02. 2026