Svobodna demokratična družba ne dopušča elementov totalitarizma

Slovenski politični prostor v teh dneh znova pretresa dogajanje v zvezi s KNOVS in stranko Nova Slovenija. Del politike postopke razume kot legitimno parlamentarno dejavnost nadzora, drugi pa v tem vidijo očiten poskus pritiska na opozicijsko stranko tik pred volitvami.

Da zadeva presega domači okvir, dokazuje tudi odziv predsednika Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je opozoril, da je treba primere, v katerih se pravosodje ali nadzorstvene institucije uporabljajo proti opoziciji, obravnavati skrajno previdno. Evropsko komisijo je pozval, naj preveri, ali gre morda za politično motivirane postopke. Njegov nastop je bil jasen signal, da dogajanje v Sloveniji odmeva tudi v Bruslju.

Takšna uporaba institucij za predvolilne obračune v Sloveniji žal ni novost. Dovolj je spomniti na primer Janeza Janše, ko je bil tik pred volitvami poslan v zapor, kasneje pa je bil celoten postopek pravno razveljavljen. Prav na nevarnost tovrstnih zlorab sta v pogovoru v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ki po novem nastaja v sodelovanju radia Ognjišče in Planet TV, zelo jasno opozorila ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič in nekdanji ustavni ter vrhovni sodnik Jan Zobec.

Jaklič: Problem slovenske družbe je vrednostni

Ddr. Klemen Jaklič je poudaril, da je osrednji problem slovenske družbe predvsem vrednostni. Po njegovem mnenju danes ne gre več zgolj za klasično politično delitev, temveč za razumevanje, kaj pravzaprav pomeni pravna država: »Danes je v Sloveniji glavna delitev, tudi med pravniki v stroki, med tistimi, ki se zavedajo vsebine svobodne demokratične družbe, in tistimi, ki se tega ne zavedajo. Pravni sistem, ki temelji na tem vrednostnem temelju, je povsem drugačen od pravnega sistema, ki na tem ne temelji.«

Pojasnil je, da svobodna demokratična družba ne dopušča totalitarnih simbolov, političnega pritiska na institucije ali monopola nad mediji. Še posebej pa ne sme dopuščati, da bi pravne institucije posegale v politični boj: »V svobodni demokratični družbi ne morete imeti institucij, ki preganjajo politične tekmece. Politika mora tekmovati za oblast, a institucije pravne države pri tem ne smejo biti orožje. Če se jih instrumentalizira za pridobitev ali podaljševanje oblasti, je to konec pravne države.«

Jaklič je posebej opozoril tudi na pomen pluralnosti medijev in neodvisnosti institucij: »Svobodna demokratična družba ne trpi monopola na področju medijev. Če tega ni, volitve niso svobodne in niso demokratične – postanejo farsa. Enako velja za pravosodje: če institucije niso zavezane temu vrednostnemu temelju, ne delajo v prid pravne države.«

Zobec: Novi avtoritarizem z videzom pravne države

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je opozoril na pojav, ki ga je označil kot »novi avtoritarizem«. Ta se od klasičnih totalitarnih sistemov razlikuje po tem, da navzven ohranja formalne oblike demokracije, v resnici pa deluje povsem drugače: »Novi avtoritarizem je propadanje pravne države. Navzven ohranja utvaro pravne države – ima vse institucije, a te institucije so gnijoče, spakirane in ugrabljene. To je zgolj videz pravne države.«

Po njegovih besedah danes represija ni več groba, temveč precej bolj prefinjena: »Ni več gulagov in nočnih aretacij. Metode so drugačne – z inšpekcijskimi pregledi, davčnimi nadzori in številnimi postopki proti disidentom režima. Takih primerov imamo v Sloveniji celo vrsto. Mediji pa pri tem igrajo ključno vlogo, saj usmerjajo čustva ljudi in jih odmikajo od racionalne presoje.«

Posebej je opozoril na prakso, ko se opozicijske politike tik pred volitvami spravlja v kazenske postopke: »Niso redki primeri, ko opozicijskega voditelja v polnem zamahu kampanje zaprejo in pošljejo v zapor. Ko te pojave prenesemo na slovenske razmere, vidimo, da so popolnoma aplikativni. Skupni imenovalec je razžiranje pravne države – erozija, kjer ne vlada pravo, ampak volja oblastnikov.«

Selektivna pravičnost – rak rana sistema

Jaklič je v nadaljevanju opozoril na problem selektivne pravičnosti, ki je po njegovem mnenju najhujša oblika zlorabe prava: »Pravna država mora biti do politične tekme absolutno nevtralna. V sistemu selektivne pravičnosti se preganja politične nasprotnike, civilnodružbene kritike in ljudi z ‘napačnim’ svetovnim nazorom, medtem ko so drugi deležni nepisane imunitete.«

Tak sistem po njegovih besedah pomeni, da pravo ne deluje več kot zaščita državljanov, temveč kot orožje oblasti.

Kritika delovanja ustavnega sodišča

Jan Zobec se je dotaknil tudi delovanja ustavnega sodišča, zlasti v zvezi z novelo zakona o RTV Slovenija. Po njegovem mnenju način odločanja meče resen dvom na verodostojnost institucije: »Nedopustno dolgo ustavno sodišče odloča o tej zadevi. Način začasnega zadržanja, njegov odpoklic in razkritje famoznih dokumentov pri razumnem opazovalcu vzbujajo vtis, da je bilo ustavno sodišče uporabljeno ali celo ugrabljeno.«

Po njegovem mnenju postopkovne blokade in nerazumne zamude ne krepijo zaupanja v pravno državo, temveč ga dodatno rušijo: »Zadeva stoji v nekakšni pat poziciji. To ni znak močne pravne države, temveč njene krize.«