Poslovni partnerji Jankoviću namerili gladko zmago. Je komu nerodno?

POSLUŠAJ ČLANEK
Zoran Janković bo gladko zmagal, posel bo tekel naprej. Tako nekako lahko bi si lahko interpretirali sporočilo ponovne javnomnenjske ankete Ninamedie o volilni podpori županskim kandidatom v Ljubljani, ki jo je danes objavil Dnevnik, za njim pa povzeli drugi osrednji mediji.

Čeprav smo na Domovini omenjeni časopis opozorili na pomembno poslovno razmerje med agencijo Ninamedia in Mestno občino Ljubljana ter njenimi podjetji, kar bi lahko vplivalo na vtis pristranskosti izvajalca ankete, se jim naših opomb ni zdelo vredno upoštevati, niti odgovoriti na naša vprašanja.

Podobno tudi Ninamedia nima pomislekov glede etičnosti objavljanja takšne raziskave. Kot so zapisali v odgovoru, so "edini veljavni kriterij pri presojanju etičnosti in kvalitete našega dela volitve, ki praviloma potrjujejo naše napovedi."

No, v zadnjih dveh primerih, ki jih izpostavljamo v tem članku, so bile njihove napovedi točne približno toliko kot pokvarjena ura, ki kaže prav dvakrat dnevno. 

Vse to pa očitno ne moti Jankovićevih konkurentov z leve, ki so bili na podlagi prve ankete Ninamedie izločeni iz Dnevnikovega soočenja. Tudi njim se ni bilo vredno ubadati z vprašanjem ali si morda vendarle ne bi zaslužili enakopravno sodelovati v bitki za ljubljanski županski stolček. 

"Rezultati naše javnomnenjske ankete kažejo, da bi lahko bila županska tekma v Ljubljani odločena že 18. novembra. Zorana Jankovića bi namreč podprlo kar 56,1 odstotka anketirancev, njegovega najbližjega zasledovalca Anžeta Logarja iz SDS pa le 18,4 odstotka anketirancev. Za prvima dvema zeva velika praznina: kandidata Levice Milana Jakopoviča bi obkrožilo 2,1 odstotka volilcev, kandidata SD Marka Koprivca 1,3 odstotka, Dragana Matića iz SMC pa zgolj odstotek anketirancev. Skoraj 20 odstotkov anketirancev je trenutno še neodločenih."

Tako so v današnji izdaji časopisa Dnevnik napovedali razplet županskih volitev v Ljubljani. Sledita naslednji ugotovitvi: "prvič, nespodbudni obeti za Anžeta Logarja kljub enotni podpori z desne, in drugič, nizka podpora kandidatom SMC, SD in Levice."

Sporočilo pod črto napisanega gre nedvomno na roko Zoranu Jankoviću. Sporoča namreč, da bo nesporni zmagovalec volitev in da se drugih kandidatov levice niti ne splača voliti, obenem pa je tudi podpora Logarju pod pričakovanji.

Zamolčano dejstvo pa ostaja, da zgornja opažanja, sporočila in ugotovitve temeljijo na rezultatih javnomnenjske ankete agencije Ninamedia, ki je, kot smo podrobno dokumentirali v prejšnjem članku, z Jankovićevo občino in njenimi javnimi podjetji v pomembnem poslovnem odnosu.

Kot smo zapisali, je v Jankovićevem obdobju županovanja od leta 2007 do danes zgolj Mestna občina Ljubljana na račun Ninamedie nakazala 416 tisoč evrov, s to agencijo pa od leta 2014 naprej aktivno sodeluje še 11 ljubljanskih javnih podjetij, oziroma zavodov.

V obdobju 2014-2018 so tako Mestna Občina Ljubljana in njena podjetja Ninamedii na račun nakazali približno 523 tisoč evrov, samo v letošnjem letu do sedaj slabih 117 tisočakov

Poslovna navezava z Jankovićem pri merjenju podpore ne moti niti Dnevnika, niti Ninamedie, niti Jankovićevih konkurentov z leve


Ker so pri Dnevniku na podlagi prve ankete Ninamedie, objavljene konec oktobra, v župansko bitko v prestolnici pomembno posegli s tem, da so iz svojega medijsko odmevnega soočenja izločili vse Jankovićeve tekmece na levi, nas je zanimalo, ali pri tem mediju poznajo zgornje poslovne naveze.

Prav tako smo se s podobnimi vprašanji obrnili na vse iz soočenja izločene kandidate, o sledenju etično-moralnim standardom pa smo povprašali tudi agencijo Ninamedia.

Pri Dnevniku se jim na naša vprašanja ni zdelo vredno odgovarjati, kot je videti, pa si k srcu niso gnali tudi naših opozoril glede vtisa pristranskosti ankete.

Bolj presenetljivo kot molk Dnevnika pa je ignoranca našega sporočila s strani izločenih kandidatov Milana Jakopoviča (Levica) Marka Koprivca (SD) in Dragana Matića (SMC). Njihova pasivnost daje občutek, kot da jim je glede vsega skupaj povsem vseeno in da si izločitve iz soočenja niti ne ženejo k srcu.

Bolj korektni od medija in politikov pa so vendarle bili v Ninamedii. Tam so nam na vprašanje, ali je, glede na okoliščine, opravljanje javnomnenjske raziskave o podpori županskim kandidatom v Ljubljani (ki gre v javno objavo) v skladu z etičnimi standardi njihovega podjetja in branže, odgovorili naslednje:

"Ninamedia d.o.o obstaja že 27 let in smo v tem času opravili številne raziskave za vlade, ministrstva, medijske hiše, mnoge občine in bi po vaših kriterijih lahko delali le v zamejstvu, tujini ali pa … Vse posle, ki smo jih izvajali smo dobili izključno zaradi konkurenčnih ponudb. Edini veljavni kriterij pri presojanju etičnosti in kvalitete našega dela so volitve, ki praviloma potrjujejo naše napovedi."

Volitve praviloma potrjujejo njihove napovedi?!?


Prvi del odgovora Ninamedie vzamemo na znanje, saj si etične kriterije in njihove meje v poslu navsezadnje podjetja postavljajo sama, iz zapisanega pa je razvidno, kako jih razumejo pri tej javnomnenjski agenciji.

Izstopa pa predvsem zadnji stavek: "Edini veljavni kriterij pri presojanju etičnosti in kvalitete našega dela so volitve, ki praviloma potrjujejo naše napovedi."

Za lažjo interpretacijo, kaj točno ta pomeni, smo pogledali volilne napovedi te agencije, ki jih je za medija Dnevnik in Večer pripravila ob zadnjih dveh ljudskih glasovanjih: junijskih državnozborskih in predsedniških volitvah lansko leto.

V spodnjem grafu smo primerjali rezultat državnozborskih volitev z "zadnjo predvolilno napovedjo" Večera in Dnevnika v petek, 1. junija, torej dva dni pred volitvami, na podlagi ankete, ki jo je pripravila Ninamedia.

In ugotovili smo, da med rezultati volitev in njihovo napovedjo obstajajo kar precejšnja razhajanja. Niso se zmotili le v odstotkih, temveč tudi vrstnemu redu strank.

Na drugo mesto so namreč postavili SD in ji napovedali kar 13 %, dobila pa jih ni niti 10 %. Prav tako so SMC postavili pred Levico, nesorazmerno visoko podporo so namerili DeSUSU, v parlament so postavili SLS in odpisali SNS. Kot je znano, je bil razplet ravno obraten.

A zmotili se niso zgolj v odstotkih in vrstnem redu, kar bi lahko pojasnili s standardno napako, ki nastaja zaradi vzorčenja. Pri štirih od navedenih desetih strank so namreč napačno postavili tudi interval zaupanja - znotraj katerega naj bi bil rezultat s 95 % verjetnostjo: Izven postavljenega intervala zaupanja so tako bili rezultati SD, DeSUS, SLS in SNS.



Nič kaj bolje, jim ni šlo pri napovedovanju rezultatov 1. kroga predsedniških volitev 22. oktobra lani. Kot pišejo, so anketo na vzorcu 6.020 ljudi opravili med 5. in 20. oktobrom, zaključili so jo torej dva dni pred volitvami.

Na podlagi te so napovedali zmago Boruta Pahorja v 1. krogu volitev, nad 50 odstotki pa je bil njegov celoten interval zaupanja (Pahor naj bi dobil med 50,3 % in 52,9 %). Precej so podcenili tudi rezultata Romane Tomc in Ljudmile Novak, precenili Andreja Šiška, Borisa Popoviča ...

Pravzaprav so bili znotraj postavljenih intervalov zaupanja volilni rezultati le treh od devetih predsedniških kandidatov. Kar šest kandidatov je torej v 1. krogu predsedniških volitev doseglo rezultat izven zastavljenega intervala, v katerem se naj bi se po meritvah Ninamedie ta nahajal z 95 odstotno verjetnostjo.



 

Zadnja dva primera torej pri presojanju etičnosti in kvalitete dela Ninamedie dajeta drugačne signale, kot so s svojo izjavo verjetno želeli sporočiti sami.

KOMENTAR: Rok Čakš
To je boj z mlini na veter. A koga briga, show must go on
Vsa ta zgodba okrog anket, Jankovića, Ninamedie, Dnevnika in njihovih povezav se morda komu zdi postranska stvar. A je pomemben kamenček v mozaiku razumevanja, kako se politična igra preko različnih akterjev v politiki, medijih, povezanih podjetjih, agencijah, civilni družbi ... vodi na modelu družbeno-politične entitete, kot je Mestna občina Ljubljana. Na Domovini ta naoljeni mehanizem celostno predstavljamo v seriji člankov. Ne zato, da bi si obetali kakršnegakoli vpliva na bolj enakovreden, pošten politični spopad za prestolnico. Temveč predvsem za odpiranje vpogleda v drobovje in preko tega osveščanje, zakaj je, kljub vsemu, kar mu visi na grbi Zorana Jankovića v Ljubljani, tako težko, skoraj nemogoče premagati. In še pomembneje, Ljubljana je dober model za razumevanje, zakaj se v Sloveniji oblast med političnima poloma, ki zanj tekmujeta, tako stežka izmenjuje. Kot lahko opazi tudi slepec, je ena stran v tem spopadu v izrazito neenakopravnem, podrejenem položaju. In v takšnih razmerah je vsaka parcialna zmaga. Tistih, ki imajo v teh političnih spopadih vzvode moči na svoji strani, se seveda z neenakimi izhodiščnimi pogoji ne obremenjujejo. Razumljivo, saj njihove korenine ne segajo v demokratično, temveč v totalitarno politično tradicijo, vzorci le-te pa se prenašajo iz generacije v generacijo. Spreminja se zgolj forma, a vsebina in principi uveljavljanja (pre)moči ostajajo enaki. Koga briga, v tem gledališču navidezne demokracije show must go on. Ne glede na vse opeharjene, spregledane, zavržene, pozabljene, (ne)potešene ... žrtve  tega sveta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27