Potočnik: Mandat Golobove vlade je črno obdobje slovenskega zdravstva

»Mandat Golobove vlade je črno obdobje slovenskega zdravstva. Še nikoli se ni v zgodovini samostojne države zgodilo, da bi oblast načrtno rušila tako bistven sistem, kot je zdravstvo,« je zapisal Federico V. Potočnik, specialist infektologije.

»Ministrica je pred časom dejala, da bo ob teh spremembah sistem "zanihal", Matej Arčon pa priznal, da bo na kratek rok "komu povzročil bolečine". Po domače povedano: slabše bo - za vas. Bolelo bo - vas. Slabše torej za vas, ne pa za njih, ker so si zase izborili nekaj izjem,« je zapisal infektolog Federico V. Potočnik in poudaril, da je ločevanje med zasebnim in javnim totalno nepomemben faktor v sistemu. Za pacienta je vseeno, čigavi so zidovi, pomembno je le, da dobi kakovostno oskrbo. Ampak vlada je po besedah Potočnika ljudi nategnila in jih prepričala, da če bodo vladajoči imeli 100-odstotno kontrolo nad sistemom, bo stvar delovala. »Povejte mi prosim, kdaj je kakšna stvar pod 100-odstotno kontrolo levičarjev delovala (prav)? Če pozorno preberete ta predlog, boste videli, da ta gora prepovedi ne bo veljala za t. i. "vrhunski kader", ki bo lahko delal hkrati pri zasebnikih in v javnem sistemu,« je Potočnik opozoril in poudaril, da gre tukaj za biznisiranje posameznih starejših zdravnikov oziroma profesorjev, ki so zaradi svojega vpliva dosegli, da za njih pravila ne veljajo, veljajo pa za vse ostale zdravstvene delavce, ki teh vez in poznanstev nimajo.

»Še več, vrhunski VIP-ovci so se s prepovedjo dela vsem ostalim znebili konkurence, tako da bodo sami imeli pri zasebnikih več dela in posledično še več denarja,« je izpostavil Potočnik in opozoril, da nas vlada s tem potiska pet korakov bolj globoko v smeri Sovjetske Zveze: vse več prepovedi za nas, rajo, in nekaj izjem za posvečene, ker saj smo vsi enaki, ampak eni so bolj enaki kot drugi. »Več prepovedi in omejitev pa za vas, dragi sedanji ali bodoči pacient, pomeni, da boste imeli manjšo izbiro, kje se boste zdravili. Zdravili se boste lahko zgolj v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, s kadrom, ki je tam, ker ne more drugam,« je pojasni, da bodo obravnave zagotovo boljše, lepše in sijoče, ker bodo zaposleni tam zaradi pritiska oblasti in ne več zaradi veselja do poklica, medtem ko bodo dragi čisti zasebniki rezervirani za elito, ki se bo zdravila z "vrhunskimi" kadri in zato plačala s protiuslugami ali z denarjem, ki ga izčrpavajo iz sistema; ta vrhunski podvig je pravo nevidno delo.

Zakon o Zdravstveni dejavnosti bo še poslabšal dostopnost

»Zakon o Zdravstveni dejavnosti bo še bolj poslabšal dostopnost, zmanjšal angažma zaposlenih in še koga porinil čez mejo,« je zapisal infektolog in ob tem izpostavil, da bo sicer največ škode s tem, ko bodo zdravstveni delavci delali le toliko, kot je zakonsko določeno in ne več 250 ali 300 ur mesečno. »Že zdaj so pogoji v bolnišnicah na meji varnosti, saj ponekod zmanjka kadra za cele stroke. Si predstavljate dežurstvo brez radiologa? Brez kirurga? Brez intenzivista? V to smer gremo, ponekod smo že tam,« je poudaril. Infektolog je še spomnil, da smo se pred dnevi zgražali nad »afero«, da so v smeteh celjske bolnišnice našli neke stare izvide z zaupnimi podatki o pacientih. Potočnik bi bil srečen, če bi bil to naš največji problem. »Zaradi vašega zdravja mi nismo toliko popuščali, kot bi lahko, ker niste krivi za neumnosti te vlade. Ampak vsi smo preveč tiho - ja, tudi vi, ki to berete - ker se vlada ne namerava ustaviti, dokler ne podjarmi vseh podsistemov v naši državi,« je še opozoril in dodal, da takrat tudi naš maksimalni angažma ne bo več pomagal - navaditi se bo treba na slabši standard zdravljenja, na več čakanja, na več zapletov in večjo smrtnost. 

Vlada je na današnji seji potrdila besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti 

Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih, onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je na novinarski konferenci povedala, da predlog novele spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo po njenih besedah za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno bolj ugodna. Podjemne pogodbe bodo možne le za storitve, ki jih bo določil minister za zdravje, in le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu. Javni zdravstveni delavci bodo lahko tržno dejavnost opravljali zgolj pri lastnem delodajalcu, če bo zavod izpolnjeval pogoje in tovrstno dejavnost organiziral. Predlog novele zakona predvideva tudi izjemo, in sicer bodo javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, v določenih primerih lahko izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Ministrica si od zakona obeta predvsem večjo preglednost, boljšo informiranost in bolj urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona bo zakon morda na kratki rok nekaterim povzročil bolečine, na dolgi rok pa bo »končno ozdravil kronične bolezni zdravstvenega sistema, ki se vlečejo že dolga leta«. Dejal je, da gre za ključen zakon v nizu sprememb zdravstvenega sistema oziroma za zakon, s katerim jim bo uspelo ubraniti javno zdravstvo.

Fides: vlada predlaga zakon, ki javno zdravstvo še bolj potiska v brezno

»Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes potrdila vlada, je dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar,« so v Fidesu poudarili, da bo to še en velik pretres za javni zdravstveni sistem. Po oceni Fidesa predlog novele ne rešuje dejanskih težav v kadrovsko osiromašenem javnem zdravstvenem sistemu, poleg tega pa tudi ne ponuja nobenih vzpodbud, da bi v javni zdravstveni sistem privabili manjkajoče kadre. Po njihovi oceni je pa še toliko bolj zaskrbljujoče, da vlada najprej uvaja generalno prepoved dela pri zasebnikih za vse zaposlene v javnem zdravstvu, hkrati pa uvaja izjeme od te prepovedi za posamezne vrhunske strokovnjake z več kot 20 leti delovnih izkušenj, ki so že zapustili javni sistem. »Takšna ureditev nas sili v vprašanje: je to res signal, da naj strokovnjaki čim prej zapustijo javni sistem in se vanj vračajo zgolj priložnostno? Je to prihodnost, ki si jo želimo za slovensko zdravstvo?«

Predlog novele po navedbah Fidesa ignorira ključno težavo: javno zdravstvo je kadrovsko osiromašeno, delovne razmere so neustrezne, preobremenitve pa nevzdržne. Prelaganje breme na preobremenjene zdravnike in zdravstvene delavce ne bo rešilo težav. Sistem ne more temeljiti na neskončnih obremenitvah posameznikov – zdravstvo ni tekoči trak, temveč zahtevna dejavnost, ki zahteva skrbno načrtovanje, vlaganje in spoštovanje. »Rešitve za slovensko zdravstvo ne ležijo v novih omejitvah, temveč v ustvarjanju pogojev, ki bodo zdravstvenim delavcem omogočili, da ostanejo in kakovostno opravljajo svoje delo. Potrebujemo pravične delovne pogoje, ustrezno nagrajevanje in okolje, ki bo privabljalo nove kadre ter ohranjalo strokovnjake v javnem zdravstvu,« so še zatrdili v Fidesu in dodali: »Namesto da bi se vlada ukvarjala z vzroki za kadrovsko krizo in slabšanje pogojev dela, predlaga zakon, ki javno zdravstvo še bolj potiska v brezno. Takšna strategija ni samo napačna, ampak je dolgoročno škodljiva tako za zaposlene kot za paciente, ki si zaslužijo dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo.«