Poziv k bojkotu referenduma: sramotno spodkopavanje demokracije

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je znova razkrila svoje pojmovanje demokracije. Demokratično odločanje volivcev je označila za »sramotno in podlo«. Foto: Profimedia

Glas proti na nedeljskem referendumu glede zakona o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke bo, kot je poudaril poslanec SDS Andrej Hoivik, glas proti aroganci Golobove vlade in proti privilegijem. Resnično – Golobova vlada, posebej njegova stranka Gibanje Svoboda in Levica, ni v referendumski kampanji zamudila nobene priložnosti, da bi volivcem vsaj posredno sporočila, da so neuki primitivci, ki naj si ne drznejo presojati, kaj je umetnost in kaj ne ter koliko njihovega denarja je vredna.

Kot so objavili na strani Gibanja Svoboda, bo stroka in ne politika tista, ki bo povedala, kaj je umetnost in kaj ne. A za te doživljenjske pokojninske privilegije za zaslužne umetnike bi plačevali davkoplačevalci, ne pa politika niti ne stroka. Davkoplačevalci oziroma volivci imajo tudi pravico odločati, ali bodo za to plačevali ali ne. Predstavljati jim umetnico, ki doji pasjega mladička, za vrhunec umetnosti, kar si zasluži dodatek k pokojnini, je nekaj, s čimer ministrica za kulturo Asta Vrečko večine ljudi pač ne bo prepričala. Hkrati jim je dala vedeti, da ni nujno, da razumejo, kaj je umetnost. To je bilo že podcenjujoče in vzvišeno.

Odvračanje od bistva demokracije

Pri tem so se vladajoči (izvzamemo lahko stranko SD) odločili za skrajno sporno predreferendumsko taktiko: ljudi pozivajo, naj sploh ne gredo na volišča in se odločijo za ali proti koalicijskemu zakonu. Še več, po besedah Vrečkove bomo priča sramotnemu in podlemu referendumu proti kulturi. Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pred nekaj dnevi v slavnostnem govoru ob dnevu upora proti okupatorju poudarila, da gre za »sramoten referendum«.

Referendum ali volitve seveda niso sramotne ali nesramotne. So izražanje volje volivcev, nečesa, kar naj bi bilo temelj demokratično urejenih držav. Vprašanje je lahko zgolj, ali je referendumsko vprašanje morda v nasprotju z ustavo. Tako je na primer leta 2010 ustavno sodišče odločilo, da referenduma, ki bi posegal v pravice izbrisanih (državljanov z območja nekdanje Jugoslavije), ne bo. Ustavni sodniki so zapisali, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice.

Tokrat je situacija popolnoma drugačna. Referendumsko vprašanje glede uveljavitve zakona o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je legalno in legitimno. Podlo in sramotno je kvečjemu to, kar počnejo v Gibanju Svoboda in Levici. Nič ne bi bilo narobe, če bi ljudi pozvali, naj se referenduma udeležijo in potrdijo v državnem zboru sprejeti zakon (torej zavrnejo pobudo SDS), hudo narobe pa je, če skušajo ljudi nasploh odvrniti od odločanja. Saj slednje je bistvo demokracije, mar ne?

Referendum ali volitve seveda niso sramotne ali nesramotne. So izražanje volje volivcev, nečesa, kar naj bi bilo temelj demokratično urejenih držav.

Padec zakona močna klofuta Golobu

Po besedah političnega analitika tjana Jeretiča so naši predniki krvaveli za to, da lahko mi danes uživamo demokracijo. Slednja živi, če je ljudstvo aktivno, če sodeluje v demokratičnih procesih. V nasprotnem primeru je demokracija zgolj fasada za samovoljo oblastnikov, ki so odtujeni od ljudstva. Zaradi tega je participacija njen osnovni temelj. Brez nje ni demokracije. Pozivanje ljudi k neudeležbi na referendumu je tako popolnoma nedemokratično.

Kako politični analitik ocenjuje izjavo predsednice državnega zbora Klakočarjeve, da je ta referendum sramoten? »Sramotno je, da je takšna oseba na tako pomembnem položaju. Ona ne razume demokracije in vloge državnih organov.« Jeretič dodaja, da ona ne razume niti pomena državnih praznikov. Zaradi amaterstva in politične nepismenosti je zlorabila državno proslavo za agitacijo proti referendumu. Glede izida referenduma (za to, da vladni zakon pade, bi moralo glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volivcev, torej 338.491) pa naš sogovornik meni, da je negotov. Predvsem gre za vprašanje mobilizacije volivcev – ali bo SDS-u in drugim strankam, ki zakonu nasprotujejo (NSi, SLS, Zeleni Slovenije, Fokus, Glas upokojencev in Nova socialdemokracija), uspelo na volišča pritegniti dovolj volivcev. Žal so ljudje popolnoma politično zaspani. Večina jih politike ne spremlja. Ravno to je težava, opozarja analitik: nedemokratična oblast skuša ljudi odvrniti od sodelovanja v demokratičnih procesih. To je postopno ubijanje demokracije.

Če bo udeležba dovolj visoka in bo zakon padel, bo to močna klofuta vladi Roberta Goloba. Pravi, da bi šlo za velik poraz vladajoče koalicije. To bi imelo tudi psihološke posledice. Opozicija bi dobila zagon, na drugi strani pa lahko pride do začetka razkroja koalicije in priprav na volitve. Bolj intenzivno bi v ozadju začeli delati na tvorjenju novega obraza na levi, ki bi lahko nasledil Roberta Goloba. Vladimir Prebilič bi lahko začel spodkopavati premierja.

Ta referendum je bolj pomemben, kot se zdi, opozarja Jeretič. Kaj pravi na to, da se v vladni stranki Socialnih demokratov niso pridružili pozivom k bojkotu, pri čemer pozivajo ljudi, naj zakon potrdijo? Gre za to, da je to vendarle stranka, ki ima večdesetletno demokratično tradicijo, zato razume, da je bistvo demokracije sodelovanje ljudstva v demokratičnih procesih.

Nedemokratična oblast skuša ljudi odvrniti od sodelovanja v demokratičnih procesih.
Po oceni političnega analitika Sebastjana Jeretiča bi padec vladnega zakona na referendumu intenziviral ustvarjanje novega obraza na levem političnem polu, ki bi nasledil Roberta Goloba. Foto: Jaka Krenker/DOMOVINA

Prikrivanje imen 17 bodočih prejemnikov dodatka k pokojnini

Ne samo da vladajoči nastopajo zoper demokratični proces, pač pa tudi prikrivajo za odločanje ljudi pomembne informacije. Kot je pred nekaj dnevi pisal Peter Jančič, urednik spletnega portala Spletnicasopis, mu na ministrstvu za kulturo niso hoteli pojasniti, kdo so prosilci za dodatek k pokojnini, ki so ta dodatek zahtevali še po starem zakonu (iz leta 1974) in ga bodo avtomatično dobili po novem zakonu (če bo ta uveljavljen). Gre za kar 17 ljudi, kot sledi iz pojasnila ministrstva za kulturo. Z ministrstva so Jančiču odvrnili: »... imen in priimkov vložnikov vlog (fizične osebe), o katerih še ni bilo odločeno in tako še niso pridobili pravice do izjemne pokojnine, zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati. Zaradi navedenega vam na vaše vprašanje ne moremo konkretno odgovoriti.« Z drugimi besedami – gre za to, da volivci ne smejo vedeti, o kom konkretno odločajo na referendumu.

Zadeva je pomembna še z enega vidika. Premier Golob namreč trdi, da se referendum dotika zakona, po katerem bi »največ štirje posamezniki na leto prišli do tako imenovanih izrednih pokojnin za izredne dosežke«. Kaže torej, da je premier lagal, ko je razlagal, da bo šlo le za štiri prejemnike dodatka k pokojnini na leto.

Kaže, da je premier lagal, ko je razlagal, da bo šlo le za štiri prejemnike dodatka k pokojnini na leto.

(D199: 16-17)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike