Pred poslanci Šarčev "novi obraz" s četrt stoletja kilometrine na pomembnih položajih v javnem zdravstvu
Marjan Šarec je ob vstopu v politiko napovedal, da je z njim napočil čas za novo generacijo: "Bili so na mnogih funkcijah, imeli so priložnost, a naredili niso ničesar ali pa zelo malo," je dejal o starih obrazih na vodstvenih položajih v Sloveniji.
Vsaj prvi del zgornjega stavka nedvomno drži za njegovega kandidata za zdravstvenega ministra, Sama Fakina, zdravnika s četrt stoletno kilometrino na vodstvenih položajih v javnem zdravstvu. Ali je tudi kaj naredil, so, glede na glasovanje na parlamentarnem odboru (12:5), mnenja sicer deljena, a aktualno stanje v javnem zdravstvu ne priča v njegov prid.
V vsakem primeru je po njegovi predstavitvi jasno nekaj - večjih sistemskih sprememb v zdravstvenem sistemu ni za pričakovati, saj je Fakin prej kontinuiteta kot diskontinuiteta.
Za resor, ki ga leva koalicija v javni besedi postavlja na prioritetno mesto in ki bi po mnenju mnogih potreboval revolucijo, so Šarčevi imenovali najbolj preverjen kader: bivšega dolgoletnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pred tem direktorja Splošne bolnišnice Celje in visokega uslužbenca v ministrstvu za zdravje ter še kaj bi se našlo.
Fakin slovenski zdravstveni sistem nedvomno pozna do potankosti. In kot pravi, se mu zdi, da "se zdaj po delih pogovarjamo o sistemu, delov pa ne sestavimo v celoto, zato se zgodi kar je - pomanjkanje zdravnikov na določenih področjih, popolna odsotnost planiranja itd." Pri tem je bila, kot pravi, prekinjena komunikacija z vsemi izvajalci, kako narediti zdravstveni sistem boljši.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se mu zdi smiselna, vendar bi se morali dogovoriti, kje bi dobili 500 milijonov evrov dodatnega denarja.
V nadaljevanju je precej kritik namenil (ne)učinkovitemu upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, s čimer se po njegovih besedah "od leta 2000 naprej nihče več resno ne ukvarja." Zato bi uvedel regionalni nadzor nad zdravstvenimi domovi, ki so po njegovem preveč pod vplivom županov. Glede bolnišnic bi preveril njihovo strokovno varnost. Izpostavil je tudi pomen revizij računskega sodišča.
Za reševanje teh vprašanj bi uvedel Agencijo za kakovost storitev in ekonomiko cen zdravstvenih storitev.
Glede kadrov želi priti do številk in jasnih potreb po panogah, kjer je zdravnikov premalo in kje preveč, potrebno je narediti primerjave z Evropo in izmeriti obremenjenost medicinskega osebja, v luči tega pa tudi urediti sistem nagrajevanja.
Glede kakovosti javnega zdravstva pa je dejal, da po grobi oceni "smo kar dobri," čakalne dobe na ambulantno specialistiko pa smo po njegovih ocenah v roku enega leta mogoče spraviti znotraj 14 dni ali enega meseca.
Vsaj prvi del zgornjega stavka nedvomno drži za njegovega kandidata za zdravstvenega ministra, Sama Fakina, zdravnika s četrt stoletno kilometrino na vodstvenih položajih v javnem zdravstvu. Ali je tudi kaj naredil, so, glede na glasovanje na parlamentarnem odboru (12:5), mnenja sicer deljena, a aktualno stanje v javnem zdravstvu ne priča v njegov prid.
V vsakem primeru je po njegovi predstavitvi jasno nekaj - večjih sistemskih sprememb v zdravstvenem sistemu ni za pričakovati, saj je Fakin prej kontinuiteta kot diskontinuiteta.
Za resor, ki ga leva koalicija v javni besedi postavlja na prioritetno mesto in ki bi po mnenju mnogih potreboval revolucijo, so Šarčevi imenovali najbolj preverjen kader: bivšega dolgoletnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pred tem direktorja Splošne bolnišnice Celje in visokega uslužbenca v ministrstvu za zdravje ter še kaj bi se našlo.
Fakin slovenski zdravstveni sistem nedvomno pozna do potankosti. In kot pravi, se mu zdi, da "se zdaj po delih pogovarjamo o sistemu, delov pa ne sestavimo v celoto, zato se zgodi kar je - pomanjkanje zdravnikov na določenih področjih, popolna odsotnost planiranja itd." Pri tem je bila, kot pravi, prekinjena komunikacija z vsemi izvajalci, kako narediti zdravstveni sistem boljši.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se mu zdi smiselna, vendar bi se morali dogovoriti, kje bi dobili 500 milijonov evrov dodatnega denarja.
V nadaljevanju je precej kritik namenil (ne)učinkovitemu upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, s čimer se po njegovih besedah "od leta 2000 naprej nihče več resno ne ukvarja." Zato bi uvedel regionalni nadzor nad zdravstvenimi domovi, ki so po njegovem preveč pod vplivom županov. Glede bolnišnic bi preveril njihovo strokovno varnost. Izpostavil je tudi pomen revizij računskega sodišča.
Za reševanje teh vprašanj bi uvedel Agencijo za kakovost storitev in ekonomiko cen zdravstvenih storitev.
Glede kadrov želi priti do številk in jasnih potreb po panogah, kjer je zdravnikov premalo in kje preveč, potrebno je narediti primerjave z Evropo in izmeriti obremenjenost medicinskega osebja, v luči tega pa tudi urediti sistem nagrajevanja.
Glede kakovosti javnega zdravstva pa je dejal, da po grobi oceni "smo kar dobri," čakalne dobe na ambulantno specialistiko pa smo po njegovih ocenah v roku enega leta mogoče spraviti znotraj 14 dni ali enega meseca.
Pokvarjeno Milojko je zamenjal fakin Samo. Napovedal je, da zdravstvo potrebuje 500 milijonov vaših €. Ne pa tudi, da bo z znižanjem cen vseh 20.000 zdravil, pripomočkov in opreme privarčeval 400 milijonov € letno. Status quo, torej.
— Blaz Mrevlje (@mrevlje) 5 September 2018
Zadnje objave
Bodite že enkrat tiho!
25. 8. 2026 ob 6:00
Superreferendumska nedelja najverjetneje že čez dober mesec dni
24. 8. 2026 ob 20:24
Mladi do 29. leta: država vam priznava skoraj 1.500 evrov olajšave pri dohodnini
24. 8. 2026 ob 17:52
Norveška odpira nove vrtine v Arktiki navkljub nasprotovanju EU
24. 8. 2026 ob 17:33
Gorivo znova dražje: toliko boste od jutri plačali za poln rezervoar
24. 8. 2026 ob 16:05
Ekskluzivno za naročnike
Bodite že enkrat tiho!
25. 8. 2026 ob 6:00
[Trenutek za satiro] Slovenski narodni šport št. 1
24. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
6 komentarjev
Kraševka
APMMB2 - dobro razmišljate. Enako Peter .
Slovenec kremeniti - na vaše vprašanje ob 13,56 - bo sledil odgovor, da ta, ki ocenjuje, da bo ta VOZ zavozil, v to vlado ne bo šel.
Slovenski što. - vaša bojazen je upravičena. Posebno še, če je res Šarec sprejel v kabinet - sekretarja Levice.
MEFISTO
Kaj pa pričakujete?
Kdo pameten bo pa šel v Šarčevo vlado po sili!?
Tone
http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/video-varcevanje-v-zdravstvu-v-praksi-direktor-bolnisnice-kar-k-proizvajalcu/333911
APMMB2
Dolžen sem napisati še dodatek:
Samo Fakin bo znatno povišal prispevke za zdravstvo. Za to bo našel opravičilo v zastareli opremi, ki jo je potrebno nabaviti. Ampak ja, to pvišanje bo v glavnem šlo v žepe mafije, ki se v Sloveniji predstavlja kot dobavitelji.
Če se bo Fkin upiral, bo odletel kot knof od gat.
Vprašanje je samo, kako dolgo se bo upiral in kdaj bo vstopil v mafijo. Tudi to je mogoče, saj po mojem še nima jahte.
AlojzZ
Take s(m)o izvolili, da nas vodijo v svetlo prihodnost, kjer bo blagostanje. Kaj hočemo, tako pač je. Spomnimo se, kaj je rekel sloviti Sokrat iz petega stoletja pred Kristusovim rojstvom:
“Če tisti trije,“ ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo.“
APMMB2
Samo Fakin je prav gotovo najbolj usposobljeni kandidat za ministra za zdravje doslej.
Je zdravnik, bil je direktor večje bolnišnice in bil je upravnk zgravstvene blagajne, torej največji plačnik zdravstvenih storitev.
Kljub tako bogati karieri, pa mu ne napovedujem uspešnega ministrovanja.
Problem slovenskega zdravstva je v tem, da je še vedno v časih samoupravnega socializma.
Samoupravni socializem je propadel, je bankrotiral in ni nobenega načina, da bi ga lahko naredili uspešnega.
Samo Fakin se tega ne zaveda in kolikor je napovedal v zagovoru, bo skušal z redom in disciplino sistem narediti uspešen .
To je nemogoče in v naprej obsojeno na neuspeh.
Slovensko zdravstvo potrebuje sproščenost, samoiniciativnost, potrebuje konkurenčnost in ekonomičnost.
Klinična centra, bolnišnice in zdravstveni zavodi morajo postati samostojne gospodarske družbe, ki same gospodarijo, ki same določajo kadrovsko politiko, formorajo cene in nabavljajo materile in same vodijo investicije.
Edine omejitve, ki jih določa država so cene storitev, najvišje dovoljene cene in seveda kvliteto zdravstvenih storitev.
Ministrstvo v takšnem primeru mora proučiti in uzakoniti cene storitev, ki morajo biti primerljive s cenami ostalih življenskih potrebščin in standardom v Sloveniji. To je zahtevna naloga, ki je sestava ministrstva ni sposobna narediti, zato je naloga bodočega ministra, da takšno ekipo sestavi in da izvede to težavno nalogo.
Zdravstvene ustanove, če bodo samostojne, bodo same deoločale kadrovsko politiko, plače zaposlenih, iskale najugodnješe dobavitelje, ter skrbele za racionalno vodenje investicij. Tiste ustanove, ki bodo finančno neuspešne, bodo morale same zamenjati vodstva in poskrbeti za pozitivn poslovanje,
Samo Fakin tudi ve, da je medicinska oprema iztrošena in da je več kot 80% amortizirana. Koliknša je vrednost tega je potrebno izračunati in seveda ta denar zagotoviti. Delno ga je mogoče zagotoviti z racioanlizacijo , delno pa bo potrebno zagotoviti denar z dodatnimi sedstvi , a le na račun racionalizacije proračuna.
To bi se lahko zgodilo, če bi Samo Fakn bil minister v uspešni, reformski vladi.
Sam sicer reform ni napovedal, in je pristaš popravila nevzdržnega samoupranega socialističnega sistema, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.
Vso aktivnost namerava posvetiti večji disciplini in nadzoru zdravstvenega sistem.
S tem uspeha ne more doseči.
Že tako zbirokratiziran in prenormiran zdravstveni sistem bo moral še bolj normirati in uvajati še več kontrol.
Zašel bo v negativn spiralo, ki vodi v propad. Uvedel bo kontrolorje, ti bodo morali biti nadzirani, se pravi bodo kontrolorji kontrolorjev in ti bodo zopet morali biti nadzirani. Koliko stopenj kontrole bo potrebnih za nadziranje nabave ene same kahle je vprašanje, prav gotovo pa bo tudi najdražja kahla mnogo cenejša od vseh kontrolorjev, ki bodo nadzirali njeno ceno.
Takšna napoved je tudi napoved povečevanje konfliktov in pospešitev razdorov med zdravniki in pospešeni beg v tujino. Tudi med ostalim osebjem zaposlnenih v zdravstvu se bodo odnosi slabšali.
Birokracija bo nadvladala zdravstvo in namesto uspešnih zdravnikov bomo dobili zelo uspešne kontrolorje, ti pa ne bodo zdravili.
Samo Fakin dobro pozna okvir v katerem se bo lahko gibal. Nobene racionalizacije in usmeritve h konkurenčnosti si ne bo smel pruvoščiti, saj bo nemudoma doživel upor in potem mu ne bo preostalo nič drugega, kot odstopi.
Razen popolnoma ideoloških prperek, bo doživel odločen odpor vseh tistih, ki sesajo zdravstveni denar in ga prelivajo v privatne žepe in nesramno bogatijo.
To je kasta, ki jo lahko stre samo zelo radikalna vlada, ki se upa boriti s korupcijo. Vlada ki ravnokar nastaja te lastnosti nima, še več, bo ena najtolerantnejših,saj bo sastavljena iz lutk, ki jih je koruptivno zaledje postavilo za kretničarje javnih financ. Kolikšene tribut bo vlada morala plačati za to, da bo preživela mandat sicer ni jasno, prav gotovo pa bo v privatne žepe odteklo nekja milijard. Mnogo prav iz zdravstva.
Fakin ni oseba, ki lahko to prepreči, Ve , da bo postavljen zato, da bo omogočil nadalnje ropanje zdravstvene blagajne. V kolikor se bo temu uprl, bo odletel že brez interpelacije. Fakin pač ni Milojka!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.