Pred srečanjem Trump-Putin: Začetek konca vojne?

V Anchoreageu na Aljaski bo v petek potekalo verjetno najpomembnejše diplomatsko srečanje zadnjih let. Prvič od začetka vojne v Ukrajini bosta za isto mizo sedla ameriški in ruski predsednik. Pričakovanja so visoka in Donald Trump je izrazil upanje, da bo srečanje prineslo preboj, toda razlike v stališčih med Rusijo in Ukrajino so znatne. Izhodišča ruskega predsednika Vladimirja Putina vsebujejo tudi ozemeljske zahteve, medtem ko za ukrajinske oblasti niti možnost izmenjave ozemelj, ki jo omenja Trump, ne pride v poštev.

Srečanje bo po poročanju CNN voditeljema omogočilo, da se pogovorita, ne da bi ju kdo drug slišal. Razen seveda njunih prevajalcev. »To je del načrta,« je pojasnila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Izbira Anchoreagea kot lokacije srečanja ni naključna. Aljaska je bila do leta 1867 del ruskega imperija, takrat pa so jo za 7,2 milijona dolarjev odkupile ZDA. Leži le nekaj več kot 80 kilometrov od Rusije, velesili loči le Beringov preliv. Po pisanju Newsweeka nekateri sicer opozarjajo, da je gostovanje Putina kot okupatorja Ukrajine na ameriških tleh nekoliko nenavadno. A na prvem mestu je bil varnostni vidik, saj vojaška baza zagotavlja visoko stopnjo zaščite.

»Prišlo bo do nekaj zamenjav ozemelj«

Poleg tega je bilo zaradi naloga za aretacijo Putina, ki ga je leta 2023 izdalo Mednarodno kazensko sodišče, le malo primernih krajev za srečanje prvih mož velesil. Putin naj bi sicer sprva predlagal Združene arabske emirate, nazadnje pa je na presenečenje ameriških uradnikov in tudi na Trumpovo zadovoljstvo pristal na srečanje na ameriških tleh, ki niso pod jurisdikcijo omenjenega kazenskega sodišča.

Trump, ki je že pred izvolitvijo napovedoval hiter konec rusko-ukrajinske vojne, tudi pred tokratnim srečanjem poudarja, da verjame v željo Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po miru. Obenem pa je pred srečanjem namignil na del vsebine predloga sporazuma: »Prišlo bo do nekaj zamenjav ozemelj v korist obeh strani.«

To je seveda razburilo tako evropske zaveznice Kijeva kot ukrajinskega predsednika. Kot je dejal Zelenski, Ukrajina za končanje vojne ne bo pristala na to, da bi del svojega ozemlja odstopila Rusiji. Po načrtu, ki ga je Putin v Moskvi predstavil Trumpovemu odposlancu Stevuz Witkoffu, naj bi Rusija v okviru mirovnega sporazuma dobila regiji Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju večinoma že zaseda, ter polotok Krim, ki si ga je nezakonito priključila leta 2014.

Zelenski: Odločitve brez Ukrajine ne bodo prinesle miru

Zaradi vojne, ki teče že četrto leto in je v tem času zahtevala deset tisoče smrtnih žrtev in milijone beguncev, je Trumpova administracija v zadnjih tednih stopnjevala pritisk na Rusijo. Pred srečanjem je med drugim uvedla 50-odstotne carine na uvoz blaga iz Indije, ki velja za eno glavnih trgovinskih partneric ZDA. Razlog pa indijska odvisnost od ruske nafte. »Ugotavljam, da je potrebno in primerno uvesti dodatno dajatev na uvoz izdelkov iz Indije, ki neposredno ali posredno uvaža rusko nafto,« je povedal Trump.

Ameriški predsednik je s tem naznanil, da v odnosu do Putina ne bo popuščanja. Toda indijska medijska mreža NDTV opozarja, da bi lahko šlo za račun brez krčmarja, saj Putin najverjetneje ne bo pripravljen na kakršen koli resni kompromis, ne ko gre za opisane ozemeljske težnje in ne ko gre za zahtevo, da Zelenski opusti ambicije po vstopu Ukrajine v severnoatlantsko zavezništvo Nato. Tudi sicer ukrajinski predsednik pred srečanjem Trumpa in Putina opozarja: odločitve brez Ukrajine ne bodo prinesle miru.

Dosežen dogovor ali Putinovo kupovanje časa?

Putin je medtem pred srečanjem po telefonu govoril s ključnimi zavezniki, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, s čimer si je po oceni analitikov poskusil zagotoviti podporo svojim pogajalskim izhodiščem. Ali pa jih je, kot ocenjuje prokremeljski analitik Sergej Markov, morda le želel obvestiti o potencialnemu dogovoru, ki bi bil dosežen na vrhu na Aljaski. »To pomeni, da je bil prvič dosežen neke vrste mirovni dogovor,« pravi Markov.

Na drugi strani pa pri washingtonskem Inštitutu za preučevanje vojne opozarjajo, da Putin morda le pridobiva na času, saj verjame, da lahko Rusija izčrpa Ukrajino in Zahod. Del te strategije pa bi bil lahko tudi pristanek na srečanje na ameriških tleh, ki bi ga Putin lahko izkoristil za upravičevanje svojih ozemeljskih apetitov.