Predlog zakona o psihoterapiji v DZ dobil zeleno luč

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) pozdravlja odločitev poslank in poslancev, da je zakon o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. »Gre za pomemben mejnik na poti k sistemski in zakonski ureditvi področja psihoterapije v Sloveniji, ki bo prispeval k večji kakovosti, dostopnosti in varnosti psihoterapevtskih storitev za vse uporabnike,« so zapisali.

Poslanci so s 40 glasovi za in štirimi proti odločili, da je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. V Levici večina poslancev pri glasovanju zakona ni podprla, medtem ko poslanci stranke SDS niso glasovali, Demokrati pa so bili vzdržani. Iz stranke SD je predlog zakona podprla le Bojana Muršič. Poudarila je, da psihoterapija ne sme biti privilegij posameznikov, ki si to lahko sploh privoščijo, temveč tistih, ki to nujno potrebujejo. Največ vprašanj in dvomov se je sicer vrtelo okoli tega, ali je treba psihoterapijo res umestiti v zdravstvo.

»Stališče, ne le zdravstvene stroke, je jasno, a politika odloča po svoje,« je komentirala predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je napovedala, da bodo še naprej javno razlagali svoja stališča – po njenem mnenju je namreč pomembno, da se ljudi informira, kaj uveljavitev tega zakona pomeni. Ob tem je še dejala, da niso proti urejanju področja, ampak na način, ki ne bo razdiral obstoječega stanja in ki bo na dodatnem delu področja prinesel red. Kot smo poročali minule dni, je zdravstvena stroka skupaj s številnimi društvi bolnikov soglasno in javno zavrnila zakon kot strokovno nesprejemljiv. Predlog zakona po oceni zdravstvene stroke omogoča vstop nestrokovno usposobljenim posameznikom v javno zdravstvo, kar pomeni ogrožanje zdravja pacientov, vključno z najranljivejšimi; otroki, mladostniki in bolniki z resnimi psihiatričnimi ali nevrološkimi diagnozami. Zdravstveni in psihološki stroki se je pridružila tudi pedagoška stroka, ki je opozorila, da bi vstop psihoterapije v šolski prostor pomenil stigmatizacijo in patologizacijo otrok in mladostnikov, kar bi lahko vplivalo na nadaljno socialno izključevanje otroka. Menijo, da je psihoterapija lahko pomemben del nudenja pomoči otrokom in mladostnikom z motnjami, vendar ne znotraj vrtcev in šol. 

Po drugi strani pa Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) pozdravlja odločitev poslank in poslancev. Po njihovi oceni gre za pomemben mejnik na poti k sistemski in zakonski ureditvi področja psihoterapije v Sloveniji, ki bo prispeval k večji kakovosti, dostopnosti in varnosti psihoterapevtskih storitev za vse uporabnike. V sporočilu za javnost so zapisali, da SKZP že vrsto let zagovarja potrebo po zakonu, ki bo prepoznal psihoterapijo kot samostojen poklic. »Veseli nas, da se bo v parlamentu odprl prostor za nadaljnji dialog in morebitne izboljšave zakona,« so poudarili in zatrdili, da mora biti psihoterapija zakonsko urejena kot samostojna poklicna dejavnost z jasno določenimi pogoji za izobraževanje, usposabljanje in delovanje. »Pomembno je zagotoviti visoke strokovne standarde, etične okvire in ustrezne nadzorne mehanizme, ki bodo varovali uporabnike storitev,« so še navedli in sporočili, da SKZP ostaja še naprej zavezana k dialogu, sodelovanju in strokovni odgovornosti na področju psihoterapije.