Preganjani ruski opozicijski voditelj Navalni ima novo strategijo, kako spodnesti Putinovo Enotno Rusijo
Embed from Getty Images
Boj Alekseja Navalnega z mlinom na veter, imenovanim Putinova Rusija, se nadaljuje. Potem ko so mu pred marčevskimi predsedniškimi volitvami z enostavnim trikom onemogočili kandidaturo, je volivce pozivala, naj volitve bojkotirajo.
A ta strategija ni privedla do uspeha, zato jo je zdaj zamenjal. Zdaj se na volivce obrača s pozivi k tako imenovanemu 'Pametnemu glasovanju'. Spodbuja jih, da na naslednjih lokalnih volitvah oddajo svoj glas najmočnejšemu nasprotniku Putinovega kandidata, četudi ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.
Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da Rusija Navalnemu krši politične pravice.
'Dovolj imamo političnega monopola stranke Enotna Rusija,' piše Navalni na spletni strani pobude, 'Že predolgo imajo preveč oblasti.' Opozarja tudi, da kandidati pogosto prejmejo manj kot 50 % glasov (največkrat med 35 % in 45 %), vendar vseeno zmagujejo, ker je opozicija razdrobljena. Kljub temu pa nimajo večinske podpore prebivalstva - in ravno to je orodje, ki ga je po mnenju Navalnega potrebno izkoristiti.
Opozicijske stranke se ne morejo dogovoriti in skupaj predstaviti enega kandidata. 'Zato pa se lahko o tem dogovorimo mi', piše, saj čeprav imajo ruski državljani različne politične poglede, jih združuje ena misel, in sicer ta, da nasprotujejo monopolu Enotne Rusije.
Volivce tako poziva, naj pustijo za seboj politične predsodke in volijo za najmočnejšega opozicijskega kandidata v njihovem okrožju. Želi si, da bi taktiko preizkusili na mestnih volitvah, ki bodo naslednje leto potekale v dveh ključnih ruskih mestih, Moskvi in Sankt Peterburgu.
Sam Aleksej Navalni zaradi 'pravnomočne obsodbe za prevaro' ni smel kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah, na katerih je ponovno zmagal Vladimir Putin.
Boj Alekseja Navalnega z mlinom na veter, imenovanim Putinova Rusija, se nadaljuje. Potem ko so mu pred marčevskimi predsedniškimi volitvami z enostavnim trikom onemogočili kandidaturo, je volivce pozivala, naj volitve bojkotirajo.
A ta strategija ni privedla do uspeha, zato jo je zdaj zamenjal. Zdaj se na volivce obrača s pozivi k tako imenovanemu 'Pametnemu glasovanju'. Spodbuja jih, da na naslednjih lokalnih volitvah oddajo svoj glas najmočnejšemu nasprotniku Putinovega kandidata, četudi ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.
Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da Rusija Navalnemu krši politične pravice.
'Dovolj imamo političnega monopola stranke Enotna Rusija,' piše Navalni na spletni strani pobude, 'Že predolgo imajo preveč oblasti.' Opozarja tudi, da kandidati pogosto prejmejo manj kot 50 % glasov (največkrat med 35 % in 45 %), vendar vseeno zmagujejo, ker je opozicija razdrobljena. Kljub temu pa nimajo večinske podpore prebivalstva - in ravno to je orodje, ki ga je po mnenju Navalnega potrebno izkoristiti.
Opozicijske stranke se ne morejo dogovoriti in skupaj predstaviti enega kandidata. 'Zato pa se lahko o tem dogovorimo mi', piše, saj čeprav imajo ruski državljani različne politične poglede, jih združuje ena misel, in sicer ta, da nasprotujejo monopolu Enotne Rusije.
Volivce tako poziva, naj pustijo za seboj politične predsodke in volijo za najmočnejšega opozicijskega kandidata v njihovem okrožju. Želi si, da bi taktiko preizkusili na mestnih volitvah, ki bodo naslednje leto potekale v dveh ključnih ruskih mestih, Moskvi in Sankt Peterburgu.
Sam Aleksej Navalni zaradi 'pravnomočne obsodbe za prevaro' ni smel kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah, na katerih je ponovno zmagal Vladimir Putin.
Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da je Navalny žrtev političnega preganjanja
Navalni je leta 2014 prvič vložil tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice proti Rusiji; sledili sta ji še dve, leta 2016 in 2017.
Rusijo oziroma ruske oblasti je obtoževal, da mu kratijo pravice, ker ovirajo shode njegovih privržencev in ker so ga pred volitvami večkrat pridržale. V obtožbah tudi eksplicitno navaja, da so se oblasti spravile specifično na njega kot na uglednega opozicijskega politika. Trdil je, da je za aretacijami in obsodbami jasna politična poteza in da so z njimi oblasti želele zadušiti politično pluralnost, zaradi česar naj bi Rusija kršila 18. člen Evropske konvencije človekovih pravic.
Njegove tožbe so bile v preteklosti zavrnjene, v okviru zadnje iz leta 2017 pa je senat nedavno odločil, da je bil kršen ravno ta člen. To pomeni, da so bile aretacije in pridržanja ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega politično motivirani in da so bile s tem kršene njegove pravice.
Navalni je leta 2014 prvič vložil tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice proti Rusiji; sledili sta ji še dve, leta 2016 in 2017.
Rusijo oziroma ruske oblasti je obtoževal, da mu kratijo pravice, ker ovirajo shode njegovih privržencev in ker so ga pred volitvami večkrat pridržale. V obtožbah tudi eksplicitno navaja, da so se oblasti spravile specifično na njega kot na uglednega opozicijskega politika. Trdil je, da je za aretacijami in obsodbami jasna politična poteza in da so z njimi oblasti želele zadušiti politično pluralnost, zaradi česar naj bi Rusija kršila 18. člen Evropske konvencije človekovih pravic.
Njegove tožbe so bile v preteklosti zavrnjene, v okviru zadnje iz leta 2017 pa je senat nedavno odločil, da je bil kršen ravno ta člen. To pomeni, da so bile aretacije in pridržanja ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega politično motivirani in da so bile s tem kršene njegove pravice.
Zadnje objave
Mozaik, ki je preživel rušenje Bellevueja, znova dobiva svoje mesto
21. 9. 2026 ob 14:04
Vlada vojno z zasebnim končuje tudi na področju Zoisovih štipendij
21. 9. 2026 ob 12:46
Pol leta po Orbánu: kaj Magyar ruši in kaj ohranja
21. 9. 2026 ob 10:49
Dr. Blaž Germšek: Kmetijstvo – posel ali boj za preživetje?
21. 9. 2026 ob 9:00
Petica ni pravica
21. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (3. del): Laura je postala Jake, toda težava je ostala
20. 9. 2026 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
Petica ni pravica
21. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
SEP
22
SEP
23
Literarna čajanka s pisateljico Bronjo Žakelj
18:59 - 19:30
SEP
25
Gledališka predstava „Budni“
19:30 - 21:00
SEP
27
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.