[Prejeli smo] Izjava ob 80-letnici konca druge svetovne vojne: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …

Konec druge svetovne vojne nam je Slovencem prinesel nasilno zmago revolucije, izvajanje množičnih umorov, političnih sodnih procesov ter revolucionarno poškodovanje slovenskega naroda v komunistični Jugoslaviji. Civilnodružbene organizacije, ki si prizadevamo za spravo v razklanem slovenskem narodu in za uveljavitev standardov demokratične Slovenije, ob tem izjavljamo:

Slovenija je z osamosvojitvijo prekinila z nekdanjim totalitarnim sistemom in postala samostojna demokratična država. S sprejemom v Evropsko zvezo in z vstopom v OZN je zavezana pravno-demokratičnim standardom za uveljavljanje človekovih pravic, skladno z vsemi resolucijami teh skupnosti.

Ta demokratični okvir terja od odgovornih v državi, da priznajo mednarodno sprejeto in z dokumenti podprto dejstvo, da je pri nas v času druge svetovne vojne poleg osvobodilnega boja revolucija povzročila veliko trpljenja in žrtev, razklala družine in slovenski narod ter odstranila skoraj desetino prebivalstva našega naroda. Čez 20.000 med vojno in po vojni zunajsodno pomorjenih terja priznanje zločina in poimenovanje krivcev. Narodna skupnost je zaradi revolucije izgubila še več deset tisoč oseb, razseljenih po svetu: večina teh je bila kulturna, politična in gospodarska elita slovenskega naroda.

Zakoni, ki bi žrtve revolucionarnega nasilja sprejeli v zavest demokratične Slovenije, niso bili nikoli sprejeti. Ta dolg do pokojnih in živih je država dolžna popraviti. Njena obveza je, da podobno kot fašistične in nacistične obsodi tudi komunistične zločine in prizna žrtve vseh treh nasilnih režimov. Obsodba zločina je pogoj za priznavanje nedolžnosti žrtev in za njihovo pravno, politično in človeško rehabilitacijo. Tudi žrtve revolucije terjajo po mednarodnih in narodnih obvezah, ki jih je sprejela Slovenija, popolno sprejetje v narodovo skupnost. Rehabilitacija pomeni konec kakršnegakoli vnaprejšnjega izključevanja ljudi zaradi njihove domnevne ali dejanske protirevolucionarne usmerjenosti, če jim ni bila sodno dokazana osebna krivda za kakšno zločinsko dejanje. To velja za večino med ali po vojni zunajsodno pomorjenih.

Zato pozivamo oblasti Republike Slovenije, naj zaradi pravnih aktov, ki ščitijo izginule osebe in njihove svojce, še bolj pa zaradi svoje etične in civilizacijske dolžnosti do slovenskega naroda zagotovi:

1. javno državno evidenco vseh žrtev komunističnega nasilja,
2. zakonsko obsodbo zločinov revolucije ter rehabilitacijo zunajsodno pomorjenih,
3. dostojen pokop ekshumiranih žrtev po željah svojcev v Ljubljani.

S temi tremi koraki bo pobitim vrnjeno to, kar jim pripada: dobro ime, javni spomin in grob sredi med nami. Življenja jim ne moremo vrniti. Lahko pa se pobiti vrnejo v zavest in srca Slovencev z navdihom miru in sožitja.

Obsodba zločinov je pot do osvoboditve travm posameznikov, družin in celotne narodne skupnosti, kar je pogoj za zdrave medosebne odnose. Skrajni čas je, da travme nasilja zavestno razrešimo in naslednikom omogočimo upanja polno prihodnost.

Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo

Ljubljana, 8. 5. 2025

Zakoni, ki bi žrtve revolucionarnega nasilja sprejeli v zavest demokratične Slovenije, niso bili nikoli sprejeti. Ta dolg do pokojnih in živih je država dolžna popraviti.