[Prejeli smo] Razgaljeno srce, prva pesniška zbirka pozabljene sodobnice slovenske moderne Mire Mokriške
Frančiškanski samostan v Kamniku je gostil prireditev ob 150-letnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Žemlja, ki je ustvarjala pod psevdonimom Mira Mokriška in je delovala v času slovenske moderne.
Ustanoviteljici Inštituta Mire Mokriške, izdajatelja pesniške zbirke, Nataša Hribar in Lucija Baša, sta ob jubileju povabili deklamatorje in glasbenike, ki so občinstvu pričarali čustven in doživljajski večer.
V uvodu je bila avdiovizualno predstavljena avtoričina rokopisna zapuščina, večer pa se je z bogatim fotografskim ozadjem nadaljeval s ciklom senzibilnih ljubezenskih pesmi, od začetno nežnih in negotovih do hrepenečih in strastnih. Tako kot se je razpletala življenjska zgodba Mokriške, ki so jo zaznamovali nesmisel prve svetovne vojne, prezgodnja smrt staršev, osamljenost in neizpolnjene želje po otrocih, je pesem vodila tudi poslušalce vse do predsmrtnih slutenj in priporočanja k Bogu.
Pesmi so doživeto predstavile dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, študentki slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter profesorice Barbara Baša, Nataša Hribar, Ana Škrlep in Marta Zabret. Celovitejša izkušnja pa se je stopnjevala s pevskimi in inštrumentalnimi točkami mladih glasbenic.
Da bi glas Mokriške segal čim dlje
V drugem delu je sledil pogovor med mentorico in študentko, ki sta pripravili in izdali prvo pesniško zbirko Razgaljeno srce. Opisali sta svoje raziskovalno delo, proces ustanavljanja inštituta ter priprave na izid knjige, ki ga je finančno podprla Občina Kamnik. Preko 50 pesmi, skrbno prepisanih iz miniaturne rokopisne pisave, je razdeljenih v pet tematskih sklopov, ki so podrobneje opisani v spremni besedi, pa tudi življenje in delo umetnice ter oris kulturno-zgodovinskih razmer na Slovenskem na prelomu 20. stoletja. Predstavlja dragocen vir literarne zgodovine, ki se na novo odkriva.
Lična, estetsko dovršena knjiga v formatu edine knjige, ki jo je Mokriška izdala za časa svojega življenja, in sicer Pravljice leta 1913 skupaj z Utvo, spominja na čas secesije. Med listanjem se razkrijejo tudi fotografije originalnega rokopisa, kar dodaja zbirki še večjo avtentičnost – zahvala gre oblikovalcu in fotografu Petru Škrlepu.
Pesniško zbirko, prvo v projektu zbranih del, je mogoče kupiti na spletni strani www.mira-mokriska.si, dodano pa ji je tudi umetelno izdelano bralno znamenje. Ljubitelji pristne slovenske besede želimo, da bi glas Mokriške segal čim dlje, saj za časa svojega življenja ni bila slišana.
Iz spremne besede:
»Pod svoje okrilje jo je vzel časopis Slovenka, ki je mnogim umetnicam nudil oporo pri urjenju v slogu in vzpostavljanju ženske in pesniške identitete. Oblikoval se je Slovenkin ženski pesniški krog, ki so ga predstavljale Kristina Šuler, Franja Trojanšek Dekleva, Marica Strnad, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj, Ljudmila Prunk, Matilda Tomšič Sebenikar in Mira Mokriška. Zaradi podcenjujočega odnosa nekaterih pesnjenje žensk ni imelo povsod podpore in razumevanja. Večina izmed njih je z ustvarjalnim delom prenehala po poroki, saj jim je bila naložena celotna skrb za družino in gospodinjstvo. Intelektualke niso uporniško zavračale tradicionalne materinske vloge, želele so si le, da bi postale bolj samostojne in predvsem ekonomsko neodvisne.«
Nataša Hribar, prof.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.