[Video] Mag. Adela Pukl: Slovenija je zakladnica pustnih šeg v evropskem merilu (Vroča tema, 12. 2. 2026)

Na Spotify:

V tokratni Vroči temi smo gostili mag. Adelo Pukl, uveljavljeno slovensko etnologinjo in eno vodilnih strokovnjakinj za raziskovanje in dokumentiranje pustne dediščine na Slovenskem. V pustnem času nas je popeljala med skrite zgodbe slovenskih krajev, kjer so pustne šege del dolgoletne tradicije. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Mag. Adela Pukl je uveljavljena slovenska etnologinja in kustosinja, ki v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) vodi kustodiat za duhovno kulturo. Njeno delo na področju pustnih šeg in mask obsega veliko terenskega dela in raziskovanja. Trenutno je vodja projekta in soavtorica razstave z naslovom Maske: Od rituala do karnevala. Od leta 2018 v SEM vodi tudi načrtno dopolnjevanje muzejske zbirke pustnih mask. Na podlagi večletnega dela na terenu je objavila že številne strokovne objave, o pustnih maskah in šegah, ki jih redno objavlja tudi v reviji Etnolog, kjer podrobno dokumentira posamezne pustne skupine in njihove značilnosti, kot so delitev na »ta lepe« in »ta grde« ter uporabo specifičnih materialov.

Slovenske pustne šege in maske odražajo duh časa

Za maske v Sloveniji poznamo več imen: maškare, maškaroni, šeme, šj'me, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti ali koranti.

Adela Pukl poudarja, da so maske več kot zgolj preobleka; so živi simboli, ki odražajo duh časa, ohranjajo kolektivni spomin in lahko krepijo lokalno podobo. Pojasnila nam je, da se pustno obdobje začenja že z martinovim traja vse do pepelnice. Pustno obdobje, ki je časovno umeščeno v prehod med zimo in pomladjo, presega koledarski okvir, saj skupnosti in skupine, ki so varuhi te pestre duhovne dediščine, z njo živijo praktično vse leto. Priprave na pustno dogajanje se namreč ponekod začnejo že po martinovem, pri večini pa po božiču in trajajo vse do svečnice. V času do pusta se izdelujejo pustni liki, maske in oprave, ki zahtevajo posebne ročne spretnosti, veliko znanja, domišljije, ustvarjalnosti, časa in konec koncev tudi denarja.

Pustno dogajanje v Sloveniji lahko strnemo v tri skupine:

• tradicionalne pustne šege, med katere štejemo obhode pustnih skupin po vaseh in so prvotno namenjeni članom pustnih skupin in lokalni skupnosti;
• karnevale kot turistične prireditve v mestih, ki so namenjene obiskovalcem in nastopajočim;
• maskiranje otrok v vrtcih in šolah, maskiranje odraslih za nastope, pustna rajanja med prijatelji, pustne zabave v gostinskih lokalih.

Pustne šege se po slovenskih pokrajinah razlikujejo

Začetek pustnega časa se od kraja do kraja razlikuje. Mozirski »pustnaki« denimo na martinovo okronajo pustno kraljico in napovejo program pustovanja za prihodnje leto. Na Ptuju organizirajo svečano zaprisego novega princa ptujskega karnevala. V Cerknem se prvi »laufarji« na ulicah pojavijo že prvo nedeljo po novem letu. Ponekod na svečnico (2. februar) s hrupom ob polnoči naznanijo (pred)pustni čas. Vse pogosteje se organizirajo prireditve, namenjene širši množici obiskovalcev, tako npr. v Budini pri Ptuju organizirajo kurentov skok, v Markovcih bičev pok, v Dornavi pa orači Turistično etnografskega društva Lükari zaorjejo prvo brazdo, upajoč na dobro letino.

Plodnost in rodovitnost, ljubezen ljudi in narave

Številni lepi pari v maskah simbolizirajo mladoporočence in tukaj obstajajo nekatere zanimive zgodbe. Obstaja nekaj starejših virov, med katerimi je zapis Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) zapisal, da je moralo dekle, ki se do 30. leta ni poročilo, v vasi Sveti Križ (danes Vipavski Križ) moralo za kazen vleči ploh po vasi. Za nastalo situacijo pa so krivili mlade telebane, saj se nihče od njih ni zavzel za snubitev. Adela je dodala: »To so bili prvi zapisi šeg na Slovenskem. V bistvu gre za eno najstarejših poznanih šeg. Ampak kaj je še zanimivo? Če greva najprej, vleka ploha je danes v bistvu razširjena na Gorenjskem, Koroškem in na Štajerskem. Torej v vseh, kjer se dekle, godno za možitev, ni poročilo, so jo privlekli na plohu. Na Gorenjskem gre za velik dogodek, ko podrejo kar celo veliko smreko.«

Zato tudi imamo pregovor: 'Ob pustu so zrele neveste, po postu pa preste'. Ravno zato, ker za pusta se je plesalo, ženilo, po tem pa je prišel ta postni čas, ko se je vse skupaj umirilo in so se ljudje počasi že pripravljali na praznovanje velike noči. Pri določenih šegah so fantje morali biti čisti, če se smem tako izraziti, neporočeni, da so bili pripravljeni za ženice.

(Raz)Pust – čas, ko so si lahko nekdo drug

Pust je tudi čas, ko se svet obrne na glavo in pod krinko maske veljajo posebna, nenapisana pravila, imenovali bi ga lahko (raz)pust. Takrat je dovoljeno marsikaj, kar sicer ni, a maske omogočajo svobodo, igrivost in začasno, navidezno odpravo meja vsakdanjih pravil. Pustno dogajanje dojema vsak po svoje ali pa si ga razlaga in se z njim poistoveti.

Čas je torej za pust in novo epizodo oddaje Vroča tema. Vsekakor pa je zdaj čas tudi za slasten vroč krof.