Premier Golob vse bolj sam

Preiskovalna komisija, ki je nastala že v prejšnjem mandatu in naj bi ugotavljala politične pritiske takratne vlade na delo policije, se je aktualnim oblastnikom vrnila kot bumerang. Potem ko je bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar javno razkrila korespondenco z aktualnim predsednikom vlade Robertom Golobom, je moral tudi ta priznati, da je skušal vplivati na vodilne kadre v policiji.

Pozneje se je izkazalo, da morda celo ne samo na kadre, pač pa tudi na njeno operativno delo. Konkretno naj bi po ugotovitvah Bobnarjeve in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Na ta način pa je Golob sam postal tudi osrednji objekt parlamentarne preiskave.

Svoji ščitijo svoje

Parlamentarna komisija o pritiskih na delo policije je v vmesnem poročilu, ki so ga danes obravnavali poslanke in poslanci, zapisala, da Golob ni mogel vplivati na datum aretacije ruskih vohunov. Kar seveda ni nič nenavadnega. Komisijo namreč vodi poslanec Aleš Rezar, ki je, ni težko uganiti, poslanec Svobode. Morda tudi zato komisija ne najde motivacije, da bi Goloba končno povabila na nesojeno zaslišanje, na katerem je udeležbo obljubil tudi sam predsednik vlade.

Komisija je v vmesnem poročilu zapisala, da Golob ni mogel vplivati na datum aretacije ruskih vohunov. Komisijo vodi poslanec Aleš Rezar, ki je poslanec Svobode. 

Burna parlamentarna razprava o vmesnem poročilu se je začela z dilemo, ali so v gradivu, predvidenem za odprti del seje, tajni podatki, kot je v pogovoru za MMC opozoril nekdanji direktor policije Boštjan Lindav. Preložitve seje koalicijska večina kljub temu ni dopustila. »Tisti, ki so glasovali, da bomo poročilo obravnavali naprej, so seveda sprejeli tudi to tveganje, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov,« je poudarila Vida Čadonič Špelič iz NSi.

»Farsa golobistov«

Sicer pa so bili v današnji razpravi na opozicijski strani očitki, da parlamentarna komisija ščiti predsednika vlade. Težko je govoriti o ustreznosti vmesnega poročila, saj ni bila zaslišana glavna priča – premier Robert Golob, so poudarjali v NSi in SDS. Andrej Kosi iz SDS je Rezarjevo komisijo poimenoval kar kot »farso golobistov«.

V Svobodi so odgovarjali, da je bil očitek Lindava in Tatjane Bobnar o premierjevem vmešavanju v datum aretacije v resnici njun poskus zrušitve predsednika vlade. Češ, da sta se skušala Golobu maščevati. Kakšne koristi bi imela od tega nekdanja notranja ministrica in šef policije, pa v Svobodi niso utemeljevali.

Rezarju ne verjamejo niti v koaliciji

Še bolj pomenljiva pa je tokrat drža Golobovih koalicijskih partnerjev, ki so očitno sprevideli, da je šel Rezar predaleč. V SD in Levici namreč s poročilom in delom njegove preiskovalne komisije niso zadovoljni, zato v razpravi niti niso sodelovali. Predvsem naj bi jih zmotila predloga, naj komisija državnemu zboru predlaga vložitev kazenske ovadbe zoper Lindava in postopek proti Bobnarjevi za odvzem dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Povsem zadovoljni s poročilom naj ne bi bili tudi vsi poslanci Svobode, a naj bi glasovalni stroj nazadnje vendarle ugodil šefu Golobu.