Priložnost za aktivne upokojence in močnejšo družbo

Na podlagi analize podatkov Financ in ZPIZ ter primerjav z evropskimi državami postaja jasno, da Slovenija pri vključevanju starejših na trg dela zaostaja za evropskim povprečjem. Prav zato predlagana zakonodaja, ki bi upokojencem omogočila prejemanje polne pokojnine ob nadaljnjem delu, odpira pomembno razvojno vprašanje: ali bomo starejše obravnavali kot breme ali kot pomemben potencial družbe?

Slovenija se danes sooča z resnim pomanjkanjem kadra, hkrati pa se življenjska doba podaljšuje, zdravstveno stanje starejših pa izboljšuje. Veliko ljudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostaja aktivnih, izkušenih in sposobnih za delo. Sedanji sistem jih pri tem omejuje, saj ob nadaljevanju zaposlitve ne morejo prejemati polne pokojnine.

Predlagani interventni zakon bi to spremenil. Upokojenci bi lahko ob rednem delu prejemali tudi polno pokojnino. Gre za pomemben premik v razumevanju staranja in dela. Pokojnina namreč ni socialni privilegij, ampak pravica, ki si jo posameznik ustvari skozi desetletja plačevanja prispevkov. O tem sta v Domovininem podkastu spregovorila tudi Katja Kokot in Janez Cigler Kralj. 

Predlagani zakon bi to spremenil. Upokojenci bi lahko ob rednem delu prejemali tudi polno pokojnino.

Za lažje razumevanje: kaj se z novim zakonom sploh spreminja?

Trenutna ureditev dopušča, da upokojenci po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino še naprej delajo, vendar ob tem ne morejo prejemati celotne pokojnine. Prva tri leta prejmejo 40 odstotkov pokojnine, nato le še 20 odstotkov.

Predlog novega zakona pa prinaša bistveno drugačen pristop. Človek, ki je izpolnil vse pogoje za upokojitev, bi lahko ostal zaposlen in ob tem prejemal polno pokojnino ter polno plačo.

To pomeni večjo svobodo odločanja za posameznika. Tisti, ki želijo po desetletjih dela uživati mirnejše življenje, bi to še vedno lahko storili. Tisti, ki želijo ostati aktivni, pa zaradi tega ne bi bili kaznovani z nižjo pokojnino.

Gre za pomembno spremembo filozofije sistema: pokojnina ni več razumljena kot izključitev iz delovnega okolja, ampak kot zaslužena pravica po dolgoletnem delu.

Tisti, ki želijo ostati aktivni, pa zaradi tega ne bi bili kaznovani z nižjo pokojnino.

Dvojni status: več delovne sile in več dostojanstva za starejše

Eden ključnih argumentov v podporo novemu zakonu je stanje na slovenskem trgu dela. Kadra primanjkuje skoraj povsod – v zdravstvu, socialnem varstvu, trgovini, prometu, logistiki, gostinstvu in številnih drugih dejavnostih. V takšnih razmerah je težko razumeti, zakaj bi državni sistem omejeval ljudi, ki želijo še delati in prispevati.

Analiza kaže, da bi večja fleksibilnost lahko povečala število aktivnih starejših. Slovenija namreč močno zaostaja za evropskim povprečjem pri zaposlenosti starejših od 65 let. To pomeni, da imamo velik neizkoriščen potencial izkušenega kadra.

Poleg tega zakon ne bi koristil samo gospodarstvu, ampak predvsem upokojencem samim. Veliko starejših danes težko preživi zgolj s pokojnino, posebej ob rasti cen hrane, energentov in osnovnih življenjskih stroškov. Možnost dodatnega dela ob polni pokojnini bi marsikomu omogočila bolj varno in dostojno starost.

Slovenija močno zaostaja za evropskim povprečjem pri zaposlenosti starejših od 65 let.

Kakšen kader bi Slovenija pridobila?

Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da bi po novem sistemu delali predvsem ljudje iz javne uprave ali pisarniških služb. Toda podatki kažejo drugače.

Veliko upokojencev že danes dela v dejavnostih, kjer je kadrovska stiska največja. Med njimi so zdravstvo, socialno varstvo, trgovina, promet in logistika. To pomeni, da ne govorimo zgolj o administrativnih delih, ampak o ljudeh z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami, ki pogosto predstavljajo pomemben steber delovnega okolja.

Starejši zaposleni imajo znanje, delovne navade in izkušnje, ki jih mlajše generacije šele pridobivajo. V številnih podjetjih in ustanovah so prav oni ključni pri prenosu znanja na mlajše sodelavce.

Nova ureditev bi omogočila, da se to znanje ne izgubi čez noč ob formalni upokojitvi.

Starejši zaposleni imajo znanje, delovne navade in izkušnje, ki jih mlajše generacije šele pridobivajo.

Koliko upokojencev bi lahko še delalo?

Podatki kažejo, da je v Sloveniji velik del mlajših upokojencev še vedno dovolj zdravih in sposobnih za delo. Velik delež starostnih upokojencev je mlajših od 70 let, kar pomeni, da imajo mnogi še vedno voljo in sposobnost za aktivno življenje.

Že danes približno 30 tisoč upokojencev ostaja delovno aktivnih v različnih oblikah dela. Če bi bila ureditev bolj fleksibilna, bi se po ocenah ta številka lahko še precej povečala.

Primerjava z evropskim povprečjem kaže, da bi lahko imela Slovenija več tisoč dodatno aktivnih starejših ljudi, če bi omogočila bolj odprt sistem dela po upokojitvi.

To pa ni pomembno samo zaradi gospodarstva. Aktivno delo pogosto pozitivno vpliva tudi na psihološko stanje starejših, njihovo socialno vključenost in občutek koristnosti.

Primerjava z evropskim povprečjem kaže, da bi lahko imela Slovenija več tisoč dodatno aktivnih starejših ljudi, če bi omogočila bolj odprt sistem dela po upokojitvi.

Kaj pa pokojninska blagajna?

Nasprotniki zakona pogosto opozarjajo predvsem na stroške. Res je, da bi izplačevanje polnih pokojnin zaposlenim upokojencem pomenilo dodatne izdatke, toda pri tej razpravi se pogosto zanemarja drugo stran enačbe.

Upokojenci, ki delajo, še naprej plačujejo prispevke in davke. Poleg tega ustvarjajo dodano vrednost, pomagajo podjetjem in zmanjšujejo pritisk zaradi pomanjkanja delovne sile. Zato je treba zakon gledati širše – ne samo kot strošek, ampak tudi kot dolgoročno investicijo v bolj vzdržen trg dela in stabilnejšo družbo. 

Pomembno je tudi dejstvo, da bi možnost dela ostala prostovoljna. Nihče ne bi bil prisiljen ostajati zaposlen po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Upokojenci, ki delajo, še naprej plačujejo prispevke in davke. 

Kako imajo delo upokojencev urejeno drugje po Evropi?

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da Slovenija pri razmišljanju o aktivnem staranju ni izjema. Nasprotno – številne države že leta uvajajo bolj fleksibilne modele, ki starejšim omogočajo daljšo aktivnost na trgu dela ob hkratnem prejemanju pokojnine.

• V Avstriji lahko številni upokojenci po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljujejo delo in hkrati prejemajo pokojnino. Sistem je precej bolj prilagodljiv kot slovenski, posebej v zasebnem sektorju.
• Nemčija je v zadnjih letih dodatno spodbudila zaposlovanje starejših zaradi velikega pomanjkanja delovne sile. Nemški model spodbuja postopni prehod iz zaposlitve v upokojitev, pri čemer starejši pogosto ostanejo delovno aktivni še več let po formalni upokojitvi.
• Na Nizozemskem in Danskem aktivno staranje velja za pomemben del socialne politike. Tam starejši pogosto delajo s krajšim delovnim časom ali v svetovalnih vlogah, država pa takšne oblike dela spodbuja, saj zmanjšujejo pritisk na pokojninski sistem in pomagajo gospodarstvu.
• Švedska je eden najbolj odprtih modelov v Evropi. Posamezniki lahko precej fleksibilno kombinirajo delo in pokojnino, pri čemer država spodbuja daljšo delovno aktivnost tudi zaradi višjih prihodnjih pokojnin.
• Tudi Finska in Estonija imata precej manj omejitev za delo po upokojitvi kot Slovenija. Tam se poudarja predvsem pravica posameznika, da sam odloča, kako dolgo želi ostati aktiven.
• Francija, ki se je v zadnjih letih soočala z burnimi protesti zaradi dviga upokojitvene starosti, prav tako vse bolj odpira vprašanje aktivnega staranja. Država spodbuja postopno upokojevanje in različne kombinacije dela ter pokojnine.
• V Italiji obstajajo strožja pravila predvsem za javni sektor, vendar je tudi tam mogoče nadaljnje delo po upokojitvi v določenih oblikah. Podobno velja za Španijo, kjer so v zadnjih letih uvedli več spodbud za starejše zaposlene zaradi staranja prebivalstva.

Nova ureditev kot priložnost, ne kot grožnja

Razprava o novem zakonu ne bi smela temeljiti na strahu ali ideoloških delitvah. Gre predvsem za vprašanje, kakšno družbo želimo graditi. Ali želimo družbo, ki starejše ljudi po desetletjih dela avtomatično potisne na rob? Ali pa družbo, ki zna ceniti njihove izkušnje, znanje in pripravljenost prispevati tudi v poznejšem življenjskem obdobju?

Nova ureditev ne pomeni prisile v delo. Pomeni možnost izbire, več dostojanstva za upokojence in bolj odprt trg dela. Če želimo moderno družbo, ki spoštuje delo in aktivno staranje, potem je čas, da začnemo na upokojence gledati kot na pomemben del rešitve – ne kot na problem.

Razprava o novem zakonu ne bi smela temeljiti na strahu ali ideoloških delitvah.