[Video] Katja Kokot in Janez Cigler Kralj: Zakon 'za bogate'? Vsebini ne morejo nič, zato igrajo na zavist (Vroča tema, 20. 5. 2026)
Na Spotify:
Tema pogovora v novi oddaji Vroča tema je bil interventni zakon, ki je bil sprejet v državnem zboru, opozicijske stranke pa ga skušajo bojkotirati na referendumu. Sogovorniki so po točkah prečesali zakon in ga obrazložili ter s tem odgovorili na očitke nevladnikov in sindikatov, da gre za zakon 'za bogate'. Seveda v pogovoru niso mogli mimo podkupovanja poslancev in pozivanja k pritiskom javnosti na poslance. Gostili smo vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot in vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Pogovor je vodil Luka Svetina. Prisluhnite izjemno zanimivemu in koristnemu pogovoru.
Janez Cigler Kralj poudari, da je ta interventni zakon pravzaprav izpolnjevanje predvolilnih obljub strank, ki so jih ljudje tudi večinsko volili. Razlog za tako panično nasprotovanje zakonu pa vidi v odvzemu marsikaterega privilegiranega financiranja. Sindikati in nevladniki so se namreč v času Golobove vlade napajali iz javnih (naših) sredstev, sedaj se pa bojijo, da jih bodo izgubili.
Katja Kokot ne vidi smisla v ponovnem »preverjanju«, ali si ljudje tega zakona res želijo, kar bi predstavljal referendum, saj so ljudje izvolili stranke, katerih glavna točka v programih so bili ukrepi, ki jih povzema ta zakon: »Mi spoštujemo ljudi, mi spoštujemo njihovo delo, mi spoštujemo njihov denar in vemo, da oni za svoj denar najbolje vejo, kako ga porabiti.«
V pogovoru se dotaknejo tudi razvojne kapice, celotnega izplačila pokojnine, čeprav nekdo po upokojitvi še dela, luknje v financah in dobro plačanih delovnih mest, razbremenitvi gospodarstva, ki dejansko polni proračun, so pa sedaj za podjetja izjemno slabe razmere, zato odhajajo. Obenem je govora tudi o tem, kam ogromno sredstev odhaja – preko korupcije, nepotrebnih delovnih mest in še česa.
Cigler Kralj cinično izjavi, da le v Sloveniji sindikati nasprotujejo davčni razbremenitvi. Zakon zmanjša davek na dohodnino oddajanja stanovanj s 25 na 15 %, za mlade in mlade družine pa le 5 %. Glede na analize v tujini, kjer so se poslužili podobnih ukrepov je večina rezultirala v nižje najemnine, zaključi. Znižanje DDV na osnovna živila (seznam 15 živil) bo pripomoglo k nižjim končnim cenam. Obenem opozarja, da država z visokimi davki pobere preveč denarja, ki pa ga ne vrača dovolj učinkovito v zdravstvo, infrastrukturo ali socialne storitve.
Kot enega izmed ukrepov, ki bo imel takojšen učinek, Kokotova navede razbremenitev javnih zdravstvenih zavodov z vključitvijo zasebnikov, kar naj bi začelo krajšati čakalne vrste. Poudari namreč, da ni važno ali pacient dobi storitev, za katero plačuje v zdravstveno zavarovanje, v javnem zavodu ali pri zasebniku. »140 000 žensk brez ginekologa, Nika Kovač pa se bori za stvar, ki je pri nas že urejena.«
Ob očitkih medijev, češ, da je Kokotova zoper Filipa Dobranića, ki je javnost hujskal na poslance, katerih imena je kričal v množico, podala krivo ovadbo, ta odgovarja, da se pravica nekoga konča tam, kjer se začne pravica drugega. Meni, da svoboda govora ne pomeni nagovarjanje množice k nestrpnosti proti imenovanim ljudem. Prepričana je, da to posega v pravico varnosti in dostojanstva oseb, ki jih je imenoval na shodu.
Kritična je do nekaterih nevladnih organizacij, ki širijo razdor, hujskajo ljudi in prejemajo javna sredstva brez zadostnega nadzora. Po njunem mnenju bi morala država bolj podpirati organizacije, ki delujejo na področju prostovoljstva, mladine, športa in pomoči ranljivim skupinam.
Cigler Kralj izpostavi idejo, da bi državljani sami odločali, komu namenijo del svoje dohodnine. Kot primer dobre prakse omenjata skavte in druge mladinske organizacije, ki lahko s podporo ljudi stabilno delujejo in načrtujejo prihodnost. Hkrati pa predlaga zmanjšanje neposrednega državnega financiranja organizacij, ki jih vidi kot politično aktivistične. Spomni, da se je razvojna koalicija zavezala, da bo pregledala programe in v skladu s tem odločila od nadaljnjem financiranju.
Vabljeni k ogledu pogovora, ki interventni zakon predstavi širše in bolj konkretno kot vam ga predstavljajo javni mediji. Pa ne le to – tudi pravo sliko sindikatov in nevladnikov. Ne zamudite nove Vroče teme.
4 komentarjev
Aleš Iglič
Poslanec g. J. Cigler Kralj je za Domovino izjavil "saj nas ljudje prosijo, da ... nekateri profesorji nočejo odstopiti prostora mlajšim ...., ki ostajajo asistenti, se trudijo, delajo, skušajo habilitirati, pa ne pridejo zraven. Res obstajajo tako primeri (tudi sam sem že pisal o tem), vendar se vsaj na večini fakultet UL (na naravoslovnih in tehničnih vsekakor) lahko habilitira vsak v naziv docenta in izr. profesorja, nekje pa tudi v rednega profesorja, ne glede na to, če je delno ali polno zaposlen na del. mestu asistenta. Izpolniti mora pač zahteve glede kriterijev (števila objav, patentov, vabljenih predavanj, i.t.d.), ki so mimogrede na UL in na sploh v SLO zelo nizko postavljeni. Tako da g. Cigler Kralj, brez posploševanja in razširjanja polresnic. Poleg tega je praksa v razvitih državah, da se za docentsko/profesorsko mesto ne zaprosi na fakulteti/univerzi, na kateri si bil asistent/doktorand, pač pa na drugi ustanovi (tudi sam sem šel stran s fakultete na kateri sem bil mladi raziskovalec). "Odstopljanja" docentskih/profesorski mest ne poznajo. Sploh pa se nikjer v svetu ne "odstopa" nosilstva tekočih financiranih raziskovalnih in aplikativnih projektov, ki so bili pridobljeni na razpisih, in na katerih so lahko delno ali polno zaposleni raziskovalci, asistenti ali profesorji na univerzah.
chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/finance%20sreda12junij_2013.pdf
helena_3
G. Andrej! Ustavnim sodnikom v sedanji sestavi slovenska ustava ni intimna opcija - pac pa iskanje nacina, kako ohraniti levo vlado, da bo to za neuko, v preklosti ujeto rajo, sprejemljivo. Ne glede na posledice.
Johan
No, daleč od tega, da bi bila takrat za vse skupaj "kriva" (le) plača.
Andrej Muren
Pri političnem opredeljevanju Slovencev igra veliko vlogo tradicionalna slovenska "fovšija". Spomnimo se davnih predsedniških volitev, ki se jih je udeležil kot kandidat tudi bivši guverner Banke Slovenije, Franc Arhar. Na začetku je proti Drnovšku po vseh anketah vodil. Toda, ko je bila objavljena njegova, za slovenske razmere velika plača, ki jo je imel kot direktor zavarovalnice, mu je podpora v hipu strmoglavila.
Nekaj podobnega bi se znalo zgoditi tudi na morebitnemu referendumu proti interventnemu zakonu. Leva propaganda trdi - povsem napačno - da bodo z njim pridobili samo "bogati". To bi lahko bil dovolj močan razlog, da bi se večina slovenskih volilcev opredelila proti njemu - in s tem proti samim sebi - saj bi znižanje davkov pomenilo dvig plač in pokojnin.
Tako daleč povprečni Slovenec ne razmišlja. Ko sliši nekaj o "bogatih", v hipu otrpne in ravna kot robot - proti, pa če tudi sebi v škodo. Saj poznate tisto, naj mi crkne krava, če bosta sosedu dve.
K sreči je z ustavo prepovedano glasovati o davčnih zakonih. In tudi o človekovih pravicah.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.