Primerjava plač: razlike med Janšo in Golobom v evrih

Koliko višje neto plače bi imeli pod Janšo? Koliko nas stanejo višji davki Levice in Svobode? Kdor ima dvojno povprečno plačo, lahko na leto izgubi okoli 1.800 evrov neto, kar je več kot ena povprečna mesečna neto plača.

In to samo zato, ker je vlada Roberta Goloba in Luke Mesca povozila dohodninski zakon Janševe vlade ter uvedla nove in višje prispevke (obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za dolgotrajno oskrbo). Posledica so nižje neto plače za velik del zaposlenih.

Če ste v nekoliko bolje plačanem srednjem razredu s približno 5.000 evri bruto plače, je vaša neto plača danes za približno 150 evrov na mesec oziroma 1.800 evrov na leto nižja, kot bi bila pod Janšo. Pod Janšo bi dobili okoli 3.080 evrov neto, danes pa okoli 2.930 evrov.

Kdor ima plačo 8.000 evrov bruto, je razlika še večja – danes dobi okoli 4.400 evrov neto, pod Janšo pa bi dobili približno 200 evrov več na mesec oziroma 2.400 evrov več na leto. Pri zelo visokih plačah (12.000 evrov bruto) je mesečna izguba že več kot 400 evrov.

Kalkulator Družinske pobude

Izračuni temeljijo na podatkih, pridobljenih s kalkulatorjem Družinske pobude, pri čemer so bili upoštevani parametri za leto 2025. Pri izračunih niso vključeni regresi (ne zimski ne letni) in prav tako ne olajšave za vzdrževane družinske člane, zato gre za osnovni prikaz obremenitve posameznika brez dodatnih posebnosti.

Čeprav so bile letos dohodninske olajšave in lestvice nekoliko prilagojene, te spremembe na rezultate vplivajo minimalno – razlike so v rangu nekaj evrov letno. Pomembno je tudi, da bi bila splošna olajšava po prejšnji zakonodaji danes višja: trenutna znaša 5.552 evrov (lani 5.260), medtem ko bi po prejšnjem zakonu že dosegla 8.000 evrov (lani 7.500).

Poleg razveljavitve postopnega dviga olajšave so bili uvedeni tudi novi prispevki, med drugim prispevek za dolgotrajno oskrbo ter obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je nadomestilo nekdanji dopolnilni sistem. Ti dodatni prispevki dodatno znižujejo neto izplačila.

Ob tem velja omeniti še en pomemben element slovenske davčne ureditve: pri nas še vedno ni zgornje meje za obračun pokojninskih prispevkov. V praksi to pomeni, da so visoke plače obremenjene linearno, brez t. i. kapice, ki jo poznajo številne evropske države, med njimi Avstrija, Hrvaška in Italija.

Kaj pa minimalna in povprečna plača

Tudi pri nižjih plačah so razlike velike. Po izračunih gospodarstva bi lahko imeli zaposleni na minimalni plači z nespremenjenim brutom že danes okoli 1.022 evrov neto, če ne bi bilo novih davčnih bremen.

Namesto tega se bruto minimalna plača dviguje, neto ostaja okoli 1.000 evrov, strošek delodajalca pa močno naraste. Pri povprečni plači (2.531 evrov bruto) je danes neto okoli 1.600 evrov, brez sprememb pa bi bil približno 1.700 evrov.

Minimalna plača v štiriletnem obdobju mandata

Če razlike preračunamo na celoten štiriletni mandat, pomeni to približno 22 evrov neto manj na mesec na zaposlenega pri minimalni plači okoli 1.050 evrov. To pomeni, da tudi najnižje plačani zaposleni dolgoročno izgubljajo kupno moč, čeprav se bruto zneski minimalne plače dvigujejo.

Pri povprečni plači to pomeni okoli 4.800 evrov izgube v štirih letih, pri bolje plačanih zaposlenih pa več tisoč evrov.

Primerjava med obdobjem veljavnosti Janševe dohodninske reforme in aktualno davčno politiko jasno pokaže, da so neto plače danes nižje v vseh dohodkovnih razredih. Razveljavitev postopnega dviga splošne olajšave ter uvedba novih prispevkov sta neposredno zmanjšali razpoložljivi dohodek zaposlenih, pri čemer so največ izgubili srednji in višji razredi, ki nosijo največji delež davčne obremenitve. A pomembno je poudariti, da dolgoročno izgubljajo tudi najnižje plačani – kljub rasti bruto minimalne plače se njihov neto dohodek praktično ne povečuje, kupna moč pa se zmanjšuje.

Izračuni kažejo, da se razlike v štirih letih merijo od več kot 1.000 evrov pri minimalni plači do skoraj 20.000 evrov pri najvišjih obravnavanih plačah. Povprečni zaposleni izgubi približno 4.800 evrov, kar pomeni eno celotno neto plačo manj v vsakem mandatu. To so zneski, ki vplivajo na življenjski standard, varčevanje, investicije gospodinjstev in dolgoročno tudi na stabilnost domačega gospodarstva.

Povečanje stroškov dela ob hkratnem znižanju neto izplačil zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in otežuje privabljanje visoko usposobljenih kadrov. V času, ko se evropska podjetja borijo za produktivnost in inovacije, dodatne obremenitve dela pomenijo tveganje za razvoj in rast.

Pod črto: razlike med obema davčnima politikama niso le tehnične, temveč imajo neposredne finančne posledice za zaposlene in širše za slovensko gospodarstvo.