Projekt TEŠ 6 hromi slovensko energetiko. Velenjski premogovnik ponovno v rdečih številkah.

Preplačani in slabo vodeni projekt TEŠ 6 hromi slovensko energetiko. K sreči je poslovanje njegovega lastnika, Holdinga Slovenske elektrarne stabilno, a projekt je tudi njega potisnil v rdeče številke. Za zdaj finančna stabilnost Holdinga ni ogrožena, a vodstvo ima zaradi velenjskega projekta, ki vsako leto ustvari več deset milijonov izgube, kljub temu močan glavobol.

Holding Slovenske elektrarne je lani ustvaril za 1,47 milijarde evrov prihodkov in 11,80 milijona evrov čiste izgube. Slednja je predvsem posledica velikih izgub v Termoelektrarni Šoštanj. Brez teh bi holding ustvaril za 6,7 milijona evrov čistega dobička. Ključno vprašanje letošnjega in naslednjega leta je, kako zmanjšati izgube Šaleške energetike.

Finančne obveznosti skupine so ob koncu leta znašale 784 milijonov evrov, od katerih največje breme predstavlja prav projekt TEŠ 6. V HSE sicer mirijo, da so trenutne izgube planirane in ne morejo ogroziti stabilnega poslovanja holdinga.

Težko leto za Premogovnik Velenje

Ne preveč uspešno leto je tudi za velenjskim premogovnikom. Ta je po dveh dobrih letih, zaključenih z dobičkom, znova zapadel v rdeče številke. Izguba znaša 3,8 milijona evrov, medtem ko je lani premogovnik ustvaril za 3,4 milijona evrov dobička.

Po besedah direktorja premogovnika, Ludvika Goloba so lani v podjetju načrtovali izkop 3,6 milijona ton premoga, nakopali pa pol milijona ton manj. Rezultat je sicer nekoliko popravila višja energetska vrednost premoga.

V rudniku zaostajajo tudi pri pripravi novih odkopnih polj. Tako so namesto 7086 načrtovanih odprli le za 5408 metrov jamskih prog. Premogovnik mora za stabilno oskrbo Termoelektrarne Šoštanj z ambicioznim investicijskim programom nadaljevati tudi v letošnjem in naslednjem letu.

Je življenje v Šaleški kotlini varno?

Povečan obseg rudarjenja sicer pušča sledove tako na podzemlju kot na površju. V javnosti se tako pojavljajo namigovanja, da pregrada med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom ni več varna. Če bi popustila, bi voda iz višje ležečega jezera zalila mesto Šoštanj, kar skušajo v premogovniku trenutno preprečiti z dovažanjem sadre na pregrado. Prav zaradi te sanacije bodo gradnjo Koroške hitre ceste najprej začeli v Velenju in z izkopanim materialom utrjevali oslabeli nasip.

Hitro odkopavanje premoga pa pušča posledice tudi v rudniku, kjer se delavci vse bolj bojijo rudarskih nesreč.

Premoga v Šoštanju ni dovolj

V TEŠ bodo morali kmalu najti alternativo za za pomanjkanje domačega premoga. Jasno je, da bo ob takem tempu izkopavanja premoga zmanjkalo že bistveno prej kot leta 2054, ko naj bi se po sedanjih načrtih zaprl rudnik. TEŠ je tako že zaprosil za dovoljenje za uvoz premoga iz tujine in ga tudi dobil, vendar bo moral po pritožbi nevladnikov zaprositi še za presojo vplivov na okolje.

Toda po besedah vodstva termoelektrarne bi bila ta opcija ekonomsko izredno slaba. Zato se bolj nagibajo k možnosti sežiganja odpadkov. Prvi rezultati poizkusov naj bi bili spodbudni. V termoelektrarni so pretekli teden tako objavili javno naročilo za izdelavo dokumentacije in pridobitev dovoljenj za sosežig odpadkov v obeh blokih termoelektrarne. Po načrtih naj bi v njih letno sežgali za približno 160.000 ton energetsko bogatih odpadkov, neprimernih za nadaljnjo uporabo ali recikliranje.