Protimigrantska os Italija - Poljska
Embed from Getty Images
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v sredo obiskal Poljsko. Po srečanju s poljskim kolegom Joachimom Brudzinskim je napovedal, da bosta Poljska in Italija del nove pomladi v Evropi. Gibanje naj bi predstavljalo renesanso evropskih vrednot. Te bodo, po Salvinijevih besedah, maja, po volitvah v Evropski parlament, bližje ljudem in ne elitam. Evropa, ki jo vodi nemško-francoska os je iztrošena, zato napoveduje novo os, ki bo Evropi vlila novo energijo.
Idejo je naslednji dan podprl tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki pravi, da je to dobra novica. Sicer pa si tudi sam prizadeva, da bi se konservativne stranke in njegova Fidesz bolj povezale ter ustvarile protipriseljensko zavezništvo.
Pričakovati je, da bo takšnih pobud in srečanj pred majskimi volitvami v Evropski parlament še več. Strank, ki si želijo ostrejšo protipriseljensko politiko, je v EU veliko. Vedeti pa je potrebno, da politično niso najbolj enotne, saj zajemajo vse od zmerno konservativnih do skrajno populističnih, zato bo usklajevanje med njimi težko in verjetno samo začasno.
Poljska in Italija tako imata povsem različni stališči glede Rusije. Če je Salvinijeva Liga do nje relativno prijazna, pa je na Poljskem takšen odnos popolnoma nesprejemljiv. Toda ob težavah, ki jih imata članici z Brusljem, za katerega pravita, da ju diskriminira, ta vprašanja trenutno niso v prvem planu.
Zdi se, da bo tarča kritik nove koalicije predvsem politika francoskega predsednika Emanuela Macrona, ki se mu tako poleg notranjepolitičnih obetajo tudi zunanjepolitične težave. Ni namreč mogoče skrivati, da si je ta zlasti v krogu, zbranem okrog Viktorja Orbana nakopal veliko nasprotnikov.
Ta o njem pravi, da sicer nima nič proti njemu osebno in da se dobro razumeta. Največjo težavo vidi Orban v tem, da se je Macron vzpostavil kot vodja priseljenskih sil, zato se mora proti njemu boriti. Kajti cilji, ki jih hoče Macron doseči, so za Madžarsko zelo slabi. Zato je idejo Brudzinskega in Salvinija pozdravil, slednjega pa zaradi odločnih dejanj označil za "mojega junaka".
Orban si želi, da bi na naslednjih volitvah protimigracijske sile postale v evropskih institucijah večina. Še zlasti v Evropskem parlamentu in v Evropski komisiji.
Ob tem dodaja, da bodo migracije v 15-20 letih postale najpomembneje vprašanje v Evropski uniji. Ob tem vidi dve možnosti. Prva bo vzpostavila mešano krščansko-islamsko sožitje, druga, srednjeevropska, pa bo samo krščanska.
Spopad med njima se bo odvijal tudi na bližnjih evropskih volitvah. Kampanja pred njimi se je že začela in pričakovati je, da se bodo vprašanja o tem le še stopnjevala.
Debata o tem je tako zelo živahna že danes, čeprav je do volitev še nekaj mesecev. Nekateri napovedujejo epski spopad o usodi Evropske unije:
Seveda pa obstajajo tudi pogledi z manj dramatiziranja. Žiga Turk tako meni, da sta obe skrajni poziciji, ki se spopadata, tako pro kot protiimigrantska, nevarni. Najbolj bistveno se mu zdi, da vzdrži Evropa centra. Takšna, ki se zaveda tako svoje pomembnosti kot pomembnosti nacionalnih držav. Brez skrajnosti.
Zato je zelo pomembna demokratična razprava, ki bo te skrajnosti preprečila.
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v sredo obiskal Poljsko. Po srečanju s poljskim kolegom Joachimom Brudzinskim je napovedal, da bosta Poljska in Italija del nove pomladi v Evropi. Gibanje naj bi predstavljalo renesanso evropskih vrednot. Te bodo, po Salvinijevih besedah, maja, po volitvah v Evropski parlament, bližje ljudem in ne elitam. Evropa, ki jo vodi nemško-francoska os je iztrošena, zato napoveduje novo os, ki bo Evropi vlila novo energijo.
Idejo je naslednji dan podprl tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki pravi, da je to dobra novica. Sicer pa si tudi sam prizadeva, da bi se konservativne stranke in njegova Fidesz bolj povezale ter ustvarile protipriseljensko zavezništvo.
Pričakovati je, da bo takšnih pobud in srečanj pred majskimi volitvami v Evropski parlament še več. Strank, ki si želijo ostrejšo protipriseljensko politiko, je v EU veliko. Vedeti pa je potrebno, da politično niso najbolj enotne, saj zajemajo vse od zmerno konservativnih do skrajno populističnih, zato bo usklajevanje med njimi težko in verjetno samo začasno.
Poljska in Italija tako imata povsem različni stališči glede Rusije. Če je Salvinijeva Liga do nje relativno prijazna, pa je na Poljskem takšen odnos popolnoma nesprejemljiv. Toda ob težavah, ki jih imata članici z Brusljem, za katerega pravita, da ju diskriminira, ta vprašanja trenutno niso v prvem planu.
Koalicija proti Macronu
Zdi se, da bo tarča kritik nove koalicije predvsem politika francoskega predsednika Emanuela Macrona, ki se mu tako poleg notranjepolitičnih obetajo tudi zunanjepolitične težave. Ni namreč mogoče skrivati, da si je ta zlasti v krogu, zbranem okrog Viktorja Orbana nakopal veliko nasprotnikov.
Ta o njem pravi, da sicer nima nič proti njemu osebno in da se dobro razumeta. Največjo težavo vidi Orban v tem, da se je Macron vzpostavil kot vodja priseljenskih sil, zato se mora proti njemu boriti. Kajti cilji, ki jih hoče Macron doseči, so za Madžarsko zelo slabi. Zato je idejo Brudzinskega in Salvinija pozdravil, slednjega pa zaradi odločnih dejanj označil za "mojega junaka".
Orban si želi, da bi na naslednjih volitvah protimigracijske sile postale v evropskih institucijah večina. Še zlasti v Evropskem parlamentu in v Evropski komisiji.
Črne napovedi
Ob tem dodaja, da bodo migracije v 15-20 letih postale najpomembneje vprašanje v Evropski uniji. Ob tem vidi dve možnosti. Prva bo vzpostavila mešano krščansko-islamsko sožitje, druga, srednjeevropska, pa bo samo krščanska.
Spopad med njima se bo odvijal tudi na bližnjih evropskih volitvah. Kampanja pred njimi se je že začela in pričakovati je, da se bodo vprašanja o tem le še stopnjevala.
Vroča razprava
Debata o tem je tako zelo živahna že danes, čeprav je do volitev še nekaj mesecev. Nekateri napovedujejo epski spopad o usodi Evropske unije:
Obeta se epski spopad. Orban-Salvinijeva vizija Evrope proti Macron-Webrovi. https://t.co/z0j5Qa9BTv
— Bernard Brščič (@BernardBrscic) January 10, 2019
Seveda pa obstajajo tudi pogledi z manj dramatiziranja. Žiga Turk tako meni, da sta obe skrajni poziciji, ki se spopadata, tako pro kot protiimigrantska, nevarni. Najbolj bistveno se mu zdi, da vzdrži Evropa centra. Takšna, ki se zaveda tako svoje pomembnosti kot pomembnosti nacionalnih držav. Brez skrajnosti.
Ne, spopad ne bo med nacionalisti in internacionalisti ampak med skrajneži (našteti) in centrom. Med tistimi, ki bi Evropo rušili s fuzijo ali fisijo (našteti) in tistimi, ki se zavedajo njene pomembnosti in vrednosti za nacionalne države. In omemba Webra je neutemeljena. https://t.co/fK0Mc96qPE
— Žiga Turk (@ZigaTurk) January 10, 2019
Zato je zelo pomembna demokratična razprava, ki bo te skrajnosti preprečila.
Zanimivo pri vsem skupaj sicer je, da opisani center v resnici ni (in za smiselnost izjave tudi ne rabi biti!) nihče. Političen red je emergenten pojav; akterji vlečejo sem in tja, rezultat pa je red, ki je več kot njihova posamična dejanja in načrti. Tudi tu #nevidnaroka®. :)
— Rok Novak (@Rok_Novak) January 10, 2019
Zadnje objave
Aneksi, laži in nevarni odpadki – bo šef Darsa prevzel odgovornost?
9. 6. 2026 ob 14:40
Konec Golobovega »sindikalnega socializma« in reševalna misija Janševe vlade
9. 6. 2026 ob 13:52
Sprejemanje odločitev in odgovornosti
9. 6. 2026 ob 12:00
Bo Janševa vlada zagrizla v najtrši oreh – subvencije?
9. 6. 2026 ob 11:53
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Iran napadel Izrael, ta vrača udarec. Kako bo odgovoril Trump?
8. 6. 2026 ob 20:38
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
MEFISTO
Kaj nam bodo migranti!'
Mar nimamo že dovolj pokore z levičarji?
Kraševka
Mislim, da je RENESANSA Evropskih vrednot NUJNA.
Sicer se bo izgubila vsa KULTURA in 1000 letni OBIČAJI in življenje, kot so ga imeli naši PRADEDJE.
Poslanci, ki so izvoljeni v EU parlament, so dolžni Evropo VAROVATI in ne RUŠITI.
Če tega ne znajo, naj ODSTOPIJO !
STAJERKA2021
Kaj je izvirni greh v Evropi? Povabilo Merklove migrantom v letu 2015. Sedaj pa bi jih delila naokrog! Normalno, da se ustvarja protimigracijska os proti Franciji in Nemčiji. Če jih kdo hoče, naj jih ima in za njih skrbi, ne pa obremenjuje druge države. Kaj pa stroški za te ljudi? Pa varnostno tveganje? Če bo EU razpadla, kar je na dobri poti, je kriva za to Merklova s povabilom teh ljudi v Evropo. To je izvirni greh, da sem prihajajo ljudje z ne najboljšimi nameni. Migracije so bile od nekdaj, ampak tako organizirane, pa ne. In sami mladi moški! Statistika v teh treh letih ne beleži ne asimilacije. Same varnostne težave in ogromne stroške.
amelie
"Levičarji" se izgovarjajo, češ da so migracije vedno dogajale.
Vendar pa pozabijo povedat, da so te potekale iz lastnega vzgiba, se pravi spontano.
In ne organizirano s strani nekaterih vlad, bankirjev in ostalih vplivnežev, ki hočejo skreirat svet po svoji lastni podobi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.