Prva dva kroga volitev drugega dne konklava neuspešna, sledita še dva kroga

Prva dva kroga volitev drugega dne konklava sta bila tako kot včerajšnji prvi neuspešna, zvečer sledita še dva kroga. Verniki pozorno pričakujejo 267. naslednika apostola Petra.

Danes ob 11.50 se je zopet iz dimnika vil temen dim, kar pomeni, da prva dva kroga volitev drugega dne konklava nista bila uspešna. Na trgu se je zbralo okoli 30.000 vernikov, kar je manj kot včeraj zvečer – največja množica se napoveduje za nocoj, ko bosta sledila druga dva kroga današnjega dne. Zadnja dva papeža, Frančišek in Benedikt XVI., sta bila izvoljena na večer drugega dne konklava.

Nekateri napovedujejo, da bo tokratni konklave veliko daljši kot je pričakovano. To se sumi zaradi več razlogov. Nekateri vidijo razlog včerajšnje »zamude« rezultatov volitev kot znak notranjih trenj v konklavu, spet drugi pa v etnični in kulturni raznolikosti kardinalov.

Vsekakor v Rimu prevladuje napeto razpoloženje v pričakovanju naslednika papeža Frančiška: ali se bo nadaljevala njegova dediščina ali pa bo Cerkev ubrala drugo smer?

Kaj Cerkev potrebuje?

Kot študent na eni izmed papeških univerz v Rimu pogosto zasledim pogovore, ki kažejo zaskrbljenost s krizo identitete Katoliške cerkve in posledično z njeno razdvojenostjo.

Podobno sem imel danes na Trgu svetega Petra priložnost slišati mnenje patra Charlesa, frančiškana iz Nebraske, ki že več kot šest let študira na papeški univerzi Antonianum. Na vprašanje, kateri so največji izzivi, s katerimi se v sedanjem času Katoliška cerkev srečuje, je izpostavil potrebo po dobri administraciji, ki bi znova vzpostavila red in koherentnost Cerkve. Poudaril je, da je bil papež Janez Pavel II. močan evangelist, papež Benedikt XVI. sposoben teolog, papež Frančišek pa rušitelj (morda še posebej starega reda in norm), ampak vsi trije niso bili dobri upravljalci Katoliške cerkve. Zaradi tega si želi, da bi bil naslednji papež sposoben s svojo jasnostjo urediti sedanje stanje Cerkve: da ne bi zgolj govoril, ampak tudi pokazal konkretne rezultate.

S patrom Charlesom je bil tudi upokojeni profesor teologije, dr. Larry Chapp iz Nebraske, ki ima za seboj več kot dvajsetletno akademsko kariero. Podobno kot pater Charles je dr. Chapps izpostavil krizo identitete Katoliške cerkve, ki je še posebej močna z moralnega in teološkega vidika. Meni, da se je s papežem Frančiškom izgubilo sporočilo Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., ki je: resnica osvobaja in je ključnega pomena. Poudaril je, da mora biti naslednik papeža Frančiška dobro teološko podkovan, da se bo sposoben soočiti s kulturno krizo današnje Cerkve, v kateri se vidi doktrina kot nekaj slabega; skratka, mora biti sposoben se spopasti z moralno in teološko relativnostjo, ki prevladuje v današnjem svetu.

»Kot katoličan in študent filozofije opazim previdnost ali strah«

Kot študent na papeški univerzi se mi dozdeva, da vlada v Cerkvi neke vrste razdvojenost ali kriza identitete. Nekateri se zatekajo v preteklost, kot je vračanje v tradicionalne latinske maše in druge tradicije, drugi pa menijo, da je v Cerkvi potrebna radikalna sprememba.

Kot katoličan in študent filozofije opazim nekakšno previdnost ali strah, ki prevladuje pri nekaterih katoličanih. Morda to izvira iz napačnega razumevanja vere, v smislu, da si lahko zgolj veren ali zgolj racionalen, morda pa iz strahu pred pritiskom družbe, v kateri na prvi pogled prevladuje neke oblike moralna ali idejna relativnost.

Kaj sledi?

Vsekakor Cerkev potrebuje teološko in filozofsko podkovanega papeža, ki bo utrdil samozavest katoličanov. Ob tem pa mora biti sposoben upravitelj, saj je to skorajda njegova glavna vloga: ohranjati, obnavljati in voditi Cerkev v duhu in kot ustanovo.

Rezultat naslednjih dveh krogov volitev je predviden ob 17.30, ampak samo, če bodo volitve uspešne, sicer pa ob 19.30.