Rast števila zdravnikov ni dovolj, potreben je širši nabor ukrepov

Absolutno število zdravnikov v Sloveniji, podobno kot v večini evropskih držav, narašča. Vendar sama rast številk še ne pomeni avtomatičnega izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev ali odprave kadrovskega pomanjkanja. Ključni razlog je v demografskih in epidemioloških spremembah. Sočasno z rastjo števila zdravnikov namreč narašča tudi število zavarovancev, predvsem pa se bistveno spreminja njihova starostna in zdravstvena struktura. »Za ustrezno preskrbljenost prebivalcev ne zadošča zgolj povečevanje števila zdravnikov. Potreben je širši nabor ukrepov, ki bo zagotavljal vzdržnost in dostopnost sistema tudi v prihodnje,« so opozorili na Zdravniški zbornici.

Na Zdravniški zbornici so pripravili posebno poročilo na podlagi registra ZZS in analize članstva. Letos so zaradi številnih novinarskih vprašanj glede števila zdravnikov, zaposlenosti ter razmerij med javnim in zasebnim sektorjem analizo dodatno razširili in prvič pripravili celovito poročilo. Število zdravnikov v Sloveniji raste, vendar to ne pomeni avtomatične izboljšave dostopnosti do zdravstvenih storitev ali odprave pomanjkanja kadra – sočasno namreč narašča tudi število zavarovancev, predvsem pa se spreminja starostna in zdravstvena struktura zavarovancev. 

Delež prebivalcev, starejših od 65 let v Sloveniji vztrajno raste, kar pomeni več multimorbidnosti, več bolezni ter bistveno večje potrebe po diagnostiki, kontrolah, specialističnih obravnavah in dolgotrajnih zdravljenjih. Te potrebe naraščajo hitreje kot linearno s številom prebivalcev, zato absolutna rast števila zdravnikov ne dohaja realnega pritiska na sistem. Po podatkih OECD Health at a Glance 2025 je Slovenija leta 2023 dosegla 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev (povprečje OECD 3,9; povprečje EU približno 4,2). Gre za napredek glede na preteklo desetletje, vendar Slovenija še vedno ostaja pod povprečjem večine držav EU.  Za dosego povprečja EU27 bi potrebovali več kot 1400 dodatnih zdravnikov.

V registru Zdravniške zbornice ima tuje državljanstvo približno 9–10 odstotkov članov. Analiza trajanja članstva kaže, da se zdravniki s tujim državljanstvom pogosteje izpisujejo v prvih letih po vpisu v register. To nakazuje večjo geografsko mobilnost in dejstvo, da Slovenija pogosto predstavlja vmesno postajo v karierni poti, ne pa nujno dolgoročno destinacijo. To pomeni, da dolgoročne stabilnosti sistema ni mogoče graditi predvsem na uvozu kadra, temveč na učinkovitem zadrževanju domačih zdravnikov.

Po podatkih NIJZ se je v obdobju 2023–2024 število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, v specialistični ambulantni dejavnosti pa za približno 8 odstotkov. To potrjuje, da obremenjenost sistema raste hitreje kot število zdravnikov, pri čemer zdravniki delujejo v vse bolj kompleksnih razmerah in obravnavajo bolnike z zahtevnejšimi diagnozami.

Grafi in tabele v poročilu kažejo tudi pomembne strukturne razlike: rast števila zdravnikov in zobozdravnikov je najbolj izrazita v povsem zasebnem sektorju (brez koncesije), kar po oceni zbornice še dodatno poglablja težave v javni mreži.