Rosvita Pesek za Časnik.si: “France Bučar je bil večni disident.”
Na Časnik.si so se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki je pravkar izdala novo knjigo, tokrat o Francetu Bučarju.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Povezani članki
Zadnje objave
Novi ministri in njihove ekipe
5. 6. 2026 ob 18:50
Evropski vrh v Črni gori, integracija zahodnega Balkana in varnost
5. 6. 2026 ob 18:32
Zabloda o »izvozu migranta« za 20.000 evrov, sled denarja in padli schengen
5. 6. 2026 ob 14:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
5. 6. 2026 ob 12:00
Janša 4.0
5. 6. 2026 ob 9:50
Enostranski pogled na živinorejo škodi kmetijstvu
5. 6. 2026 ob 7:00
Prihajajoči dogodki
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.