Rusi po vrhu zveze NATO: "S strani Rusije bo nujen vojaško-tehnični odgovor"
V Varšavi se danes končuje vrh NATO, kjer je 28 zaveznikov in predstavnikov drugih držav iskalo rešitve za utrditev mejnih območij NATO in zs zagotavljanje stabilnosti preko meja držav članic.
Osredotočamo se na odzive na vrh severnoatlantskega zavezništva, kateri ni všeč, da bo NATO namestil štiri večnacionalne bataljone na Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo. Prav tako ji gre v nos ideja, da želi NATO okrepiti politično in praktično sodelovanje z Ukrajino, Gruzijo in Moldovo.
Odzivi na poteze NATO so v ruskih medijih nenehno prisotni.
Okrepitve sil odgovor na rusko agresijo na vzhodu Ukrajine
Jens Stoltenberg je na začetku vrha poudaril, da okrepitve sil na vzhodnih mejah NATO ne pomeni razkazovanje mišic, temveč odgovor na rusko agresijo na vzhodu Ukrajine. Kljub temu je dejal, da je "hladna vojna že zgodovina in bo ostala del preteklosti" in obljubil iskanje konstruktivnega dialoga z Rusijo. V času vrha je Rusijo tudi pozval, naj preneha s podporo separatistov v vzhodni Ukrajini.
Aleksander Gruško, predstavnik Rusije za NATO, pa je v intervjuju za ruski finančni dnevnik Kommersant dejal, da bo okrepitev sil na mejah z Rusijo imelo samo obratni učinek, saj je "vsakemu pri zdravi pameti jasno, da bo s strani Rusije nujen vojaško-tehnični odgovor". V odgovor na sile na Poljskem bodo z orožjem okrepili varnost Kaliningrada, dela Rusije med Poljsko in Litvo.
Gruško je še dodal, da si "NATO umetno izmišljuje velikega sovražnika".
Gorbačov: NATO pripravlja vročo vojno
Nad potezo NATO ni niti malo zadovoljen zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. "NATO je začel pripravo, ki bo hladno vojno prenesel v vročo," ki je dejal za tiskovno agencijo Interfaks. "Vsa retorika v Varšavi kriči od želje, da bi Rusiji napovedali vojno. Govorijo sicer zgolj o zaščiti, a v resnici se pripravljajo na napad," je dodal, zaradi česar Rusija seveda "mora krepiti zaščito, da bi preprečila grozoviti proces vroče vojne".
Zahod in moskva še vedno v dveh različnih jezikih
Barack Obama je v govoru dejal, da bo "cilj je ohraniti sankcije proti Rusiji do točke, v kateri bodo ruske oblasti izvršile vse obveznosti dogovorov v Minsku".
"Te besede so že spet pokazale, da Moskva in Zahod govorita v dveh različnih jezikih, zato pot zbliževanja še ni vidna," je napisal Pavel Tarasenko za Kommersant, in spominja na stališče Kremlja, da odgovornost za konflikt na Donbasu leži na Kijevu in ne na Moskvi.
Osebno se bodo predstavniki NATO in Rusije srečali na vrhu v Bruslju 13. julija.
V nekdanjih članicah Sovjetske zveze strah pred Putinovo Rusijo
Strah pribaltskih držav, predvsem Estonije, Latvije in Litve, je prisoten od priključitve Krima Rusiji.
Razlogov je več, eden izmed njih so velike ruske manjšine na ozemljih - v Latviji in Estoniji Rusi predstavljajo petindvajset odstotkov prebivalcev, v nekaterih večjih mestih celo večino.
Močna je tudi medijska propaganda, Estonija pa ne more pozabiti na spletne napade iz leta 2007, ki so prizadeli delovanje parlamenta, bank in ministrstev, ki ga tiho, čeprav brez dokazov, pripisujejo Rusiji.
Strah pribaltskih držav, predvsem Estonije, Latvije in Litve, je prisoten od priključitve Krima Rusiji.
Razlogov je več, eden izmed njih so velike ruske manjšine na ozemljih - v Latviji in Estoniji Rusi predstavljajo petindvajset odstotkov prebivalcev, v nekaterih večjih mestih celo večino.
Močna je tudi medijska propaganda, Estonija pa ne more pozabiti na spletne napade iz leta 2007, ki so prizadeli delovanje parlamenta, bank in ministrstev, ki ga tiho, čeprav brez dokazov, pripisujejo Rusiji.
Strah pred Rusijo tudi v Skandinaviji
V ruskih medijih niso pozabili omeniti, da so se Danska, Islandija, Švedska, Norveška in Finska aprila odločili okrepiti vojaško sodelovanje, da bi se zavarovali pred grožnjami s strani Rusije, in celo možnosti, da bi Finska postala članica NATO.
V ruskih medijih niso pozabili omeniti, da so se Danska, Islandija, Švedska, Norveška in Finska aprila odločili okrepiti vojaško sodelovanje, da bi se zavarovali pred grožnjami s strani Rusije, in celo možnosti, da bi Finska postala članica NATO.
Kdaj v NATO Ukrajina in Gruzija?
Ruski mediji so pred pred vrhom o potencialnih novih članicah NATO prelili kar nekaj črnila. Kljub temu pa NATO željne nekdanje sovjetske republike, kot sta Gruzija in Ukrajina, članstva ne bosta pridobili kar čez noč.
Ameriški državni sekretar John Kerry je nedavno dejal, da Ukrajino pred članstvom "čaka še dolga pot", predvsem reforme in modernizacije v državni obrambi, piše Kyiv Post.
Ruski mediji so pred pred vrhom o potencialnih novih članicah NATO prelili kar nekaj črnila. Kljub temu pa NATO željne nekdanje sovjetske republike, kot sta Gruzija in Ukrajina, članstva ne bosta pridobili kar čez noč.
Ameriški državni sekretar John Kerry je nedavno dejal, da Ukrajino pred članstvom "čaka še dolga pot", predvsem reforme in modernizacije v državni obrambi, piše Kyiv Post.
V okviru dogovora na vrhu NATO bo 30 vojakov na zunanje meje zavezništva v Litvo poslala tudi Slovenija.
Zadnje objave
Prihod Kajzerja je obrat od prejšnje ekstremno leve vlade
8. 6. 2026 ob 15:39
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (2. del)
8. 6. 2026 ob 9:00
Kadivnik naj bi priznal, da Sova nima nikakršnih dokazov za afero Black Cube
8. 6. 2026 ob 8:49
Prekopavamo, pokopavamo in ne pokopljemo naših rajnih
8. 6. 2026 ob 6:00
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Avstrijska Koroška: kako so pred tremi desetletji depolitizirali bolnišnice
7. 6. 2026 ob 17:25
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (2. del)
8. 6. 2026 ob 9:00
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.