»S predlogom za referendum o dvigu izdatkov za obrambo stranka Levica skuša ustaviti znotraj strankarski zlom«

Po tem, ko je odbor DZ za obrambo podprl predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, je poslanska skupina stranke Levica predlagala, naj državni zbor razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Kaj je v ozadju tega predloga, je za Domovino razložil politični analitik Sebastjan Jeretič.

V resoluciji, katere pobudnika sta vladni stranki Gibanje Svoboda in SD, je predviden dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030, čemur Levica nasprotuje. O sprejemu resolucije bo DZ odločal na izredni seji ta četrtek, ne pa tudi o predlogu za posvetovalni referendum, saj je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič znova povozila poslovnik DZ. A o tem kasneje. Pri čemer seveda ne zdaj ne čez nekaj tednov Levica s predlogom za posvetovalni referendum nima možnosti za uspeh, saj mu v Gibanju Svoboda in SD nasprotujejo.

Stranka Levica je razočarala aktiviste

Zakaj so se torej pri Levici vseeno odločili za predlog za posvetovalni (neobvezujoč) referendum, smo vprašali političnega analitika Sebastjana Jeretiča. Po njegovem mnenju gre pri tem za nujno taktično potezo te stranke, ki se je znašla v globoki krizi. Številnim drugim strankam skrajne levice v Evropi se je že zgodil popoln propad, po tem ko so sodelovale v kakršnihkoli vladah. Tedaj se namreč sanje srečajo z realnostjo. Levica doživlja znotraj strankarski zlom, razočaranje njihovih aktivistov, ki so jedro stranke. Hkrati je Gibanje Svoboda s predsednikom vlade samo skrajno levo populistično. Torej vodilna vladna stranka stranki Levica jemlje del podpore pri njihovi dosedanji volilni bazi, ki ni posebej zvesta. Svoboda je namreč prevzela skrajno levi politični diskurz, kar lahko spremljamo že celotni mandat, čeprav jo vodi človek, ki je služil milijone s prodajanjem naše skupne državne elektrike. Razočaranje pri volivcih Levice pa je neizbežno.

Gre za položaj, ko se takšna stranka sooči z realnostjo. Jim lahko predlog posvetovalnega referenduma zoper dvig stroškov za obrambo pomaga pred volitvami, češ, saj smo skušali ustaviti zvišanje, vendar smo bili preglasovani? Veliko vprašanje je, ali se jim bo sploh uspelo ohraniti v parlamentu, ocenjuje Jeretič. Če bo prišlo do velike polarizacije in se zgodi osredotočanje glasov na levem polu pri Svobodi, imajo velike težave. Ob tem jim bo del preteklih glasov pobral tudi njihov nekdanji poslanec Miha Kordiš. A največ jim lahko pobere Svoboda. V vladni koaliciji sicer vedo, da je ta predlog za referendum prazen in ne bo iz tega nič. Morda pa s to potezo Levice predhodno pri Svobodi niti niso bili seznanjeni in se je že začel krvavi predvolilni boj vseh proti vsem znotraj levega bloka. A bolj kaže, da gre za dogovorjeni teater za volivce, doda Jeretič.

Jeretič: Številnim drugim strankam skrajne levice v Evropi se je že zgodil popoln propad, po tem ko so sodelovale v kakršnihkoli vladah.

Za Klakočarjevo poslovnik DZ ni vreden nič

Pri Levici so načrtovali, da bi njihov predlog za referendum obravnavali na seji DZ ta četrtek, še preden bi na njej odločali o sprejemu omenjene resolucije, v kateri je predviden dvig sredstev za obrambo. Toda to jim bo očitno preprečila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Kot pravi Klakočarjeva, bodo poslanci odločali (le) o resoluciji, o predlogu za referendum pa naj bi odločali na eni od naslednjih sej parlamenta. To je utemeljila, češ da je resolucija politični akt in v nasprotju z zakoni ni zavezujoča: »Predlog za razpis posvetovalnega referenduma lahko blokira samo tiste akte, ki so dokončni v pravnem smislu. Resolucija pa ni pravni, ampak je politični akt, ki v pravnem smislu ne ustvarja nobenih pravic in dolžnosti. Nobene ovire ni, da državni zbor ne bi mogel odločati o resoluciji.« S temi besedami je spet dokazala svojo dvoličnost in pravni diletantizem.

Ko je pred lanskimi volitvami za Evropski parlament na vse kriplje v DZ hitela s priznanjem Palestine kot države (za volilne potrebe Gibanja Svoboda) je pljunila na poslovnik državnega zbora, saj ni upoštevala predloga SDS za posvetovalni referendum o tem vprašanju. V skladu s poslovnikom namreč predlog za posvetovalni referendum odloži odločanje v DZ za najmanj 30 dni. A to je zavoljo koristi njene stranke gladko povozila. Pri čemer je tedaj DZ sprejel dokončni pravno zavezujoč akt – sklep (o priznanju Palestine kot države). V skladu z njeno sedanjo razlago bi torej takrat nujno morala upoštevati vsaj 30-dnevni odložilni rok. S svojim ravnanjem Klakočarjeva kaže na sprevrženo dojemanje prava kot povsem poljubnega pojma, ki se ga razlaga, kakor pač v določenem trenutku ustreza njej oziroma njeni stranki. Tokrat slučajno njena »žrtev« ni bila SDS, pač pa kar druga koalicijska stranka.

S svojim ravnanjem Klakočarjeva kaže na sprevrženo dojemanje prava kot povsem poljubnega pojma.