SAB si bo politično preživetje skušala zagotoviti z revanšističnim pristopom

Pojav vedno novih strank levo od sredine pred volitvami s politične scene praviloma odnese njihove predhodnice. Gre za stranke, ki ne temeljijo na strukturi in vsebini, temveč na osebnostih, njihova blagovna znamka pa je ime voditelja. 

Dve takšni, katerih prihodnost je pred aprilskimi volitvami najbolj ogrožena, sta Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. A med njima je pomembna razlika; Šarčevi so v trendu upadanja javnomnenjske podpore, Bratuškovim pa ankete kažejo bolje kot pred časom. A pri tem je pomembno, da nove leve stranke, ki je zgolj še vprašanje časa, še ni prisotne v meritvah. 

Politični obstanek omenjenih personificiranih strank se ob pojavu nove na tem temelju zdi kot misija nemogoče. A Alenka Bratušek je do sedaj pokazala preživetveni instinkt. Tokrat se skušajo pri življenju ohraniti z zaostrovanjem retorike in revanšističnim antiJanša, antiSMC in antikatoliškim pristopom. 

Čeprav so Alenko Bratušek po razvpitem fiasku na zagovoru njene komisarske kandidature v Evropskem parlamentu številni že odpisali, jo v parlamentarni politiki gledamo še danes. Resda je volivci v parlament niso izvolili, so pa pet njenih lokalno močnih kandidatov. Po smrti nekdanjega priljubljenega župana Bohinja Franca Kramarja pa se je na njegov parlamentarni sedež lahko usedla tudi nosilka imena stranke.

A ključne za preživetje Stranke Alenke Bratušek so bile predhodne volitve, 2014, neposredno po njenem vodenju slovenske vlade. Čeprav je njena vlada ohranila prej močno kritiziran ZUJF, zavrnila pomoč iz evropskih mehanizmov in se raje visoko zadolžila po visokih obrestnih merah, ter, kot se je izkazalo kasneje, krivično razlastila lastnike podrejenih obveznic v državnih bankah, ji je z dobrimi 38 tisoč glasovi, oziroma 4,4 % uspelo obstati v državnem zboru.

Pomemben del njene strategije je že takrat takrat temeljil na izrazitih protikatoliških stališčih, pri čemer je izkoriščala predvsem nastrojenost dela slovenskih volivcev do svojih katoliških sodržavljanov in Cerkve. Mnogi so prepričani, da ji je manjkajoče odstotke za politični obstanek prinesel manever, v katerem so v javnost lansirali informacijo, da je z mesta odhajajoče predsednice vlade Bratuškova takrat pisala papežu Frančišku ali je Vatikan seznanjen z dejanji Cerkve v Sloveniji, češ da se nedopustno vmešava v pravosodno vejo oblasti.

Naslonila se je na besede takratnega vodje Slovenske škofovske konference, škofa Andreja Glavana, ki je glede obsodilne sodbe Janeza Janše v aferi Patria dejal, da je naša pravna država v krizi ter da ima vtis, da se "vračamo v obdobje montiranih političnih procesov".

Soglasna odločitev ustavnih sodnikov, da obsodilno sodbo proti Janši razveljavijo, je dala prav Glavanu, a to ni več zanimalo nikogar. Kot tudi ne, kaj je bilo res s pisanjem Bratuškove priljubljenemu papežu in oziroma, ali je pismo v Vatikan sploh prispelo. Tega nismo nikoli izvedeli, saj se v trenutku, ko je odigralo svoje - Bratuškovim pripomoglo k političnemu preživetju, s tem namišljenim diplomatskim incidentom med državama nihče več ni ukvarjal.

"Liberalci", ki so proti zasebni pobudi, prepevajo Bandiero rosso, stranko pa imenujejo po svoji voditeljici

SAB je samozvana liberalna stranka, ki pa je v praksi prilagojena slovenskemu razumevanju liberalizma, ki je prežeto s socialistično logiko, saj so komunisti med in po vojni tudi predstavnike klasične liberalne opcije pobili ali drugače marginalizirali.

Pri SAB je to opazno v izrazito neliberalnem stališču do zasebne pobude denimo v zdravstvu in šolstvu, skorajda bolestni nastrojenosti proti Cerkvi in katoličanom, ter v tem, da nimajo nikakršnih zadržkov sodelovati s strankami z radikalno levimi koncepti, kot je denimo Levica, kar je za liberalne stranke evropskega tipa težko predstavljivo.

Njihovo politično pozicijo nepoznavalcu slovenskih razmer sicer najbolj nazorno ilustrira znamenito proslavljanje vrnitve slovenske levice na oblast aprila 2013 v Stožicah, kjer so med drugim prepevali o Evropi kot bandi tatov, kamera pa je predsednico vlade Bratuškovo med drugim ujela pri glasnem prepevanju Bandierre rosse.

https://www.youtube.com/watch?v=ifydoT0v3J8

Zanimiv je tudi njihov "liberalen" pristop do sledilcev na Twtiterju. Kar veliko število jih namreč blokirajo, med njimi tudi Twitter profil medija Domovina, čeprav na Twitterju vedno komuniciramo spoštljivo in dostojno ter na objave SAB-a nismo nikoli odgovarjali ali kakorkoli drugače reagirali.

Kljub tovrstni podstati njihovega "liberalizma" so v SAB ponosni člani skupine evropskih liberalcev ALDE. Tako ponosni, da so se trudili iz nje izključiti domačo politično konkurentko SMC, češ da ne zagovarja liberalnih vrednot (!).

Po združitvi stranka SMC in GAS v Konkretno so Počivalškovi avtomatsko izgubili članstvo v ALDE, saj združitev po njihovem statutu zahteva ponovno kandidaturo za članstvo. A v SAB so to zavajajoče izkoristili kot dokaz, da so dosegli svoje ter da tudi evropski liberalci konkurenčno Počivalškovo liberalno stranko zavračajo.

133 dni pred volitvami se že ve, kdo so pravi liberalci. 🗳 🇸🇮
👉👉👉 pic.twitter.com/YlYIEw2SlE

— SAB (@StrankaSAB) December 12, 2021

Varovanka osrednjih medijev

Javnomnenjske ankete SAB v zadnjih mesecih redno dvigujejo nad parlamentarni prag, oziroma ji merijo celo porast podpore.



A ne samo pri agencijah, Bratuškova je dobro zapisana tudi v osrednjih medijih.

Da ne gre le za nevtralen, temveč slabo prikrit naklonjen odnos, je najbolj nazorno razkrila medijska obravnava nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, da so bile lastnikom podrejenih bančnih obveznic, ki so bili razlaščeni pod vladavino Alenke Bratušek, kršene človekove pravice - tako pravica do razpolaganja s svojo lastnino kot pravica do sodnega varstva.

Afera, ki bi se, če bi se zgodila desnosredinskemu premierju, po medijih vrtela še mesece, je v nekaj dneh poniknila, že ob poročanju pa Bratuškove kot odgovorne predsednice vlade dominantni sploh niso izpostavljali. Poseben dosežek je uspel ustvarjalcem osrednjega dnevnika na TV Slovenija, ki so triminutni prispevek o sodbi ESČP pripravili brez da bi z eno besedo omenili Alenko Bratušek, torej tedanjo premierko, objektivno odgovorno za odločitev o krivični razlastitvi.

S takšno javnomnenjsko in medijsko obravnavo SAB postaja privlačna tudi za politične preračunljivce, ki iščejo pot za nadaljevanje politične kariere. K SAB je tako že pred časom pristopilo 150 članov potapljajočega se DeSUS-a, včeraj pa še nekdanji poslanec te stranke, Branislav Rajić.

Strategija za obstanek: izključevanje, revanšizem

Da takšna praksa Baruškovi ni tuja, opozarja tudi Bojan Požar, ki je na Twitterju spomnil, da je Alenka Bratušek takoj po tem, ko je prišla na oblast, kot predsednica vlade sprožila sodni pregon fotografa Janija Božiča, ki se je bil nato celo prisiljen umakniti v Anglijo.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1471773905882914823

Domovine sicer na zgornji grafični montaži ni videti, a sklepajoč bo blokadi na Twitterju in seciranju promocijske nulte številke tednika Domovina s strani političarke SAB Maše Kociper na parlamentarnem odboru za kulturo, ob razpravi leve opozicije o tem, kateri mediji za svoje projekte ne bi smeli prejeti državnega sofinanciranja, ni dvoma, kam naš medij uvrščajo v tej stranki.

Ali bo strategija izključevanja in revanšizma dovolj za politično preživetje Stranke Alenke Bratušek tudi po aprilskih volitvah, je v marsičem odvisno od tega ali bo na blazini levega političnega zaledja ter dominantnih medijev v politiko tudi dejansko poletel Robert Golob, kot ga kot supermana na današnji naslovnici slika tednik radikalne levice, Mladina.

Sklepajoč po odličnem medijskem pokritju včerajšnje Golobove javne tribune; POP TV je svežemu političnemu pretendentu Robertu Golobu, kot že tiskovno konferenco pred časom, njegov politični event prenašal kar na naslovnici najbolj obiskanega spletnega portala v Sloveniji, obeti tako za Stranko Marjana Šarca kot Stranko Alenke Bratušek niso dobri.

https://twitter.com/Rok_DS/status/1471540836320034818