Šarec in z njim vsa levica dobro vedo: Če nasprotnika ne moreš premagati na volitvah, ga označiš za ''drhal'' ter izločiš iz volilne tekme

Nedavni dogodki na Kapitolskem griču v Washingtonu, v središču ameriške demokracije, so praktično preko noči pljusknili v mlakužo slovenske politike. Revizijsko poročilo je pozabljeno, prav tako nedavne bitke okoli financiranja nevladnih organizacij ter Slovenske tiskovne agencije. Slovenska levica je dogodke preko luže tako že vpregla v politični voz diskreditacije trenutne oblasti ter zamenjavo trenutne vladajoče opcije. Vse z namenom, da se doseže lažji pohod na oblast ter njeno ohranitev brez, da bi se centri moči morali potiti v pričakovanju volilnih rezultatov.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.







Toda čemu služi vsa ta ihta ter stalni val diskreditacije političnih nasprotnikov? Slovenija je navsezadnje vsaj formalno že dolgoletno demokratična država, imamo odprto javno civilno družbo ter smo polno politično, gospodarsko in kulturno povezani z Zahodom. Paradoksalno imamo pravzaprav izkušenj z demokracijo bistveno več kot v devetdesetih, a zdi se, da histerija slovenske levice po utišanju opozicijskih glasov, ki so tokrat izjemoma vladni, še nikoli ni bila večja.

Zunanji opazovalec, sploh če je iz stalno podrejenega demokratično-pomladnega pola, pogosto ne zaznava sprememb, ki so se zgodile v zadnjih 20 letih. Da, res se zdi, da tranzicijska omrežja politično-gospodarske podsisteme držijo v svojih rokah, toda situacija je stanju izpred desetletja ali več podobna le na prvi pogled.

Medijska krajina se je v zadnjih 10 letih krepko spremenila. Internetni mediji so vsaj približno uspeli zmanjšati moč uveljavljenih časopisnih ter televizijskih hiš, obenem pa na družbenih omrežjih slovenske demokratične sile prvič v dolgih desetletjih lahko enakopravno tekmujejo ter izzivajo javnomnenjski status quo.

Slovenska levica se je po propadu nacionalnih paradržavnih ''šampionov'' po letu 2008, še posebej ob volitvah leta 2011 in nevarnosti diskreditacije levega vodenja države zavedela, da bo morala iz polja soočenja racionalnih argumentov presedlati na čustva. Če politični diskurz ocenimo s časovne distance zadnjih 10 let, lahko to čustveno izločevanje nasprotnika iz legitimne politične tekme bolje ocenimo.

V zadnjem desetletju so si druga za drugo sledile medijsko ter javnomnenjsko precizno izpeljane poteze, po katerih slovenska levica širši slovenski demokratični pol namenoma potiska iz političnega ringa s končnim namenom, da bi volitve postale samo še gola formalnost.

V času po volitvah leta 2011 je vodstvo levice pred narodom uspešno očrnilo glavnega voditelja opozicije, t.j. Janeza Janšo. V času volitev 2014 je medijski aparat kot nebodigatreba očrnil celotno največjo opozicijsko stranko SDS, medtem ko so stranko Nova Slovenija še poizkušali predstaviti kot legitimno in sprejemljivo pomladno stranko. V tretji fazi na volitvah v letih 2017 in 2018, pa je t.i. sredinski katolik Marjan Šarec sebe uspešno pozicioniral kot katoliškega pretendenta za politično sredino ter pomladni pol v sestavi SDS-NSI-SLS praktično odrinil na politično margino.

Dr. Aleš Maver je pred leti v seriji člankov lucidno ugotovil, da obstaja velika nevarnost, da bi slovenska levica po ''preobrazbi'' značaja slovenskega naroda, sebi v prid ''preobrazila'' tudi definicijo politične desne sredine. Ta izjemno premetena igra ima lahko za slovenske demokrate ter pomladnike hude posledice.
Cilj levice je delegitimirati velik del slovenskega volilnega telesa in to še pravočasno, dokler so mainstream mediji finančno še pri življenju in dokler z zakonodajo učinkovito ne omejijo širitve ter dometa novih medijev.

Delegitimizacija "umazanih živali"


Če namreč Marjan Šarec, Marko Bandelli, Luka Mesec in Jernej Štromajer svoje politične nasprotnike politično delegitimirajo  z  oznakami, kot so ''drhal'', ''golazen'' ter ''umazane živali'', to v sami srčiki delovanja ni bistveno daleč od časov, ko je na volilnih lističih bila samo ena politična opcija, neobstoječa opozicija pa se je morala zadovoljiti s t.i. črno skrinjico.

To, da političnemu nasprotniku odvzameš legitimnost, ima nujno hude psihološke in nenazadnje politične posledice. Proti nekomu, ki je tretiran kot sovražnik, tako lahko npr. za zaščito ''ljudske demokracije'' povsem brez težav uporabiš nasilje nahujskanih množic, čemur smo bili nazadnje priča večkrat v lanskem letu. Po drugi strani pa z očrnitvijo političnega tabora zastrašiš ostale politične akterje, ki bi si drznili izpod dežnika nove ''Osvobodilne Vseljudske fronte'' prestopiti na drugo ''ne-ljudsko'' stran. O tem vam lahko veliko povedo člani in poslanci strank SMC-ja in DeSUS-a, pa tudi člani medijsko blokiranih strank kot je npr. Dobra Država.

Iz tega razloga nam mora biti povsem jasno, čemu slovenska levica dogodke kot so nedavne napetosti na Kapitolskem griču, še prej pa zmeda ob zadnjih ameriških volitvah ter denimo evropske proračunske peripetije s Poljsko ter Madžarsko, pograbi kot vroče žemljice.

Cilj je delegitimirati velik del slovenskega volilnega telesa in to še pravočasno, dokler so mainstream mediji finančno še pri življenju in dokler z zakonodajo učinkovito ne omejijo širitve ter dometa novih medijev. Ob povprečnemu, zavedenemu ter zmanipuliranemu državljanu so očitno ugotovili, da je taktika novih obrazov, od Zorana Jankovića, preko Mira Cerarja, Marjana Šarca, Luke Meseca ter Jožeta Damijana, lahko zelo uspešna. Sploh, če so v igri ustrezno pred-programirana čustva. Ko pa to ne bo dovolj, bo slovenska levica v nedavnem anti-Trumpovskem omejevanju spletnih medijev na drugi strani luže zase morda videla nov zanimiv model.

Prav zato je nujno, da vsak izmed nas, ki ceni pridobitve demokratične in pluralne družbe, pa čeprav je ta v Sloveniji relativno pomanjkljiva, naredi vse kar lahko, da širi prostor odprte ter civilizirane izmenjave argumentov. Zato moramo na etiketiranje z ''drhaljo'' in ''golaznijo'' vedno odgovoriti. To pa lahko najbolj učinkovito storimo tako, da rabo teh pojmov v politični debati strogo obsodimo ter jih sami ne uporabljamo.

In prav tako moramo v primeru manipulativnega sprevračanja dogodkov iz tujine za domače namene, kot smo to ravnokar videli v primeru dogajanja v središču ameriške demokracije, opozoriti na dvoličnost ter dvojne standarde pri nas, ter pogumno zahtevati zase Pravico in Resnico.

Časov, ko se je lahko kandidiralo le na listah političnih ''Front'', medtem ko je ''drhali'' in ''golazni'' bila namenjena črna skrinjica,  pa smo imeli dovolj.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Veselje do prihodnosti

Prihajajoči dogodki

JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
JUN
05