Sedem evropskih držav nasprotuje novemu zelenemu financiranju EU. Kje stoji Slovenija?

Načrti Evropske komisije za vzpostavitev novega financiranja Evropske unije za zelene industrije se v 27 državah članicah soočajo z vse večjim nasprotovanjem, saj je sedem držav EU v pismu izvršnemu organu EU odkrito zavrnilo to zamisel.

Pismo z dne 26. januarja so podpisale Češka, Danska, Finska, Avstrija, Irska, Estonija in Slovaška, naslovljeno pa je bilo na podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za trgovino.

Nemčija, Nizozemska in Belgija, ki sicer niso podpisnice pisma, prav tako nasprotujejo kakršnemu koli novemu skupnemu zadolževanju EU, s čimer se je seznam držav, ki bodo verjetno glasovale proti takšnim načrtom, še razširil, ko se bodo voditelji EU 9. in 10. februarja sestali, da bi razpravljali o njih.

Vseh 10 držav meni, da bi morala EU uporabiti že odobrena sredstva, in ne iskati dodatnih sredstev. Slovenija se iniciativi očitno ni pridružila.

Evropska komisija je objavila industrijski načrt za zeleno podjetništvo

Medtem ko ZDA in Kitajska za zmago v tekmi za zeleno tehnologijo namenjata obsežne subvencije, si Evropska unija po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ne more privoščiti mirovanja.

"In to pomeni, da moramo tudi Evropejci bolje skrbeti za lastno industrijo čistih tehnologij," je dejala na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici. "Imamo načrt, 'industrijski načrt Green Deal', naš načrt, da Evropa postane dom čistih tehnologij in industrijskih inovacij," je napovedala.

"Odzvati se moramo odločneje," je dejala von der Leynova, pri čemer je imela v mislih prevladujoč položaj Kitajske v sektorjih, kot so redke zemljine, električna vozila in sončni paneli, ki veljajo za bistvene za zeleni prehod.

Evropski novi industrijski načrt se bo v odgovor najprej osredotočil na pospešitev regulativne odobritve industrijskih projektov na področju čistih tehnologij.

"Prvi steber se nanaša na hitrost in dostop. Ustvariti moramo regulativno okolje, ki nam bo omogočilo hitro povečevanje obsega in ustvarjanje ugodnih pogojev" za industrijski razvoj, je dejala predsednica Komisije in navedla sektorje, kot so vetrna in sončna energija, toplotne črpalke, čisti vodik in shranjevanje energije.

V okviru tega bo Evropska komisija po njenih besedah preučila, kako poenostaviti in pospešiti izdajanje dovoljenj za nove proizvodne lokacije čistih tehnologij, in napovedala začasno prilagoditev pravil EU o državni pomoči za pospešitev in poenostavitev državne pomoči za domača podjetja.

Reforma državne pomoči bo vključevala lažje izračune, enostavnejše postopke in "pospešena dovoljenja, na primer s preprostimi modeli davčnih olajšav", je pojasnila von der Leynova.

Odgovor na ameriške zelene subvencije

Evropska komisija, ki je odgovorna za pošteno konkurenco v 27 državah članicah EU, meni, da so nova sredstva potrebna za izenačitev zmožnosti revnejših in bogatejših držav, da pomagajo svojim zelenim industrijam v boju s konkurenco Kitajske in Združenih držav Amerike.

Uradnike EU še posebej skrbi, da bo ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, ki podjetjem, ki v ZDA proizvajajo električna vozila, baterije, vetrne turbine ali vodik, ponuja 369 milijard dolarjev subvencij, odvrnil podjetja iz EU.

Boj za ohranitev privlačnosti Evrope za zeleno industrijo je še težji zaradi cen energije, ki so v EU veliko višje kot v ZDA, in zaradi pogosto dolgih postopkov EU za izdajo dovoljenj za zelene naložbe.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da bo EU pripravila zakon, ki bo olajšal življenje zeleni industriji, in ga podprla z državno pomočjo in Evropskim skladom za suverenost, pa tudi s hitrejšim financiranjem "premostitvene rešitve", da se podjetja ne bi preselila v ZDA.

Države nasprotnice so jasne – dodatnega denarja ne bo

Sedem držav je v pismu zapisalo, da bi morala EU najprej porabiti denar, za katerega se je že dogovorila, da ga bo zbrala iz 800 milijard evrov vrednega sklada za obnovo in odpornost po pandemiji, ki ga sestavljajo nepovratna sredstva in ugodna posojila.

"Zagotoviti moramo, da bo gospodarstvo lahko bolje absorbiralo že dogovorjena sredstva EU," je zapisalo sedem držav. "Doslej je bilo porabljenih le približno 100 milijard evrov od skupno 390 milijard evrov nepovratnih sredstev RRF."

"Poleg tega so v okviru RRF še vedno na voljo neizkoriščene posojilne zmogljivosti. Vsi dodatni ukrepi bi morali temeljiti na temeljiti analizi preostale finančne vrzeli, ki jo opravi Komisija, in ne bi smeli uvesti nobenega novega financiranja," so navedle.



Nemčija, Nizozemska in Belgija se strinjajo s tem mnenjem in opozarjajo na neporabljena posojila iz sklada za oživitev gospodarstva, za katera vlade niso zaprosile, ker so se raje odločile za nepovratna sredstva.

V pismu so zapisali, da bi morala EU namesto iskanja novih sredstev zmanjšati birokratske ovire za naložbe in doseči napredek pri projektu unije kapitalskih trgov, ki se vleče že od leta 2014.