Šef Nata napoveduje, da vojne še ne bo kmalu konec. To je orožje, ki ga Zahod pošilja Ukrajincem
Ruske okupacijske sile se s severa države in iz okolice Kijeva umikajo čez mejo na ozemlje Rusije in Belorusije. Kljub temu pa se stopnjujejo napadi na jugu in vzhodu države (Mariupolj in Donbas), ki imata za Rusijo večji strateški pomen.
Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je v tej luči včeraj posvaril, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še več mesecev, če ne celo več let. "Glede Moskve moramo biti realistični," je povedal in opozoril, da Putin še ni opustil želje po obvladovanju celotne Ukrajine.
Zato meni, da se mora zavezništvo pripraviti na dolgotrajnejši proces krepitve lastnih obrambnih zmogljivosti in zagotavljanja podpore Ukrajini.
Kot je v svojem nagovoru obrambnim ministrom Nata povedal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, njegova država najbolj potrebuje orožje. Ni skrivnost, da so zahodne države ukrajinskim silam že dobavljale znatne količine predvsem enostavnejših sistemov, kot so protizračni in protioklepni raketometi Stinger in Javelin, o katerih smo že pisali. Slednjih so Američani Ukrajincem namenili 4.600, kar je več kot polovica celotnega števila Javelinov, ki so jih ZDA kupile v zadnjih desetih letih. Pomembno je omeniti, da so tudi Estonci darovali 2.000 enakih raketometov.
Bidnova administracija je bila deležna tudi ostrih kritik s strani republikancev, da zavlačuje postopke odobritve dobav orožja Ukrajini. A v zadnjem času je zavezništvo tudi na tem področju storilo korak naprej, kljub kritikam pa so največji dobavitelji orožja Ukrajini še vedno Američani. V sredini marca so tako odobrili za 800 milijonov dolarjev dobav orožja Ukrajini, gre pa za zelo raznovrsten spekter orožja in opreme.
Omenimo nizkocenovne protitankovske raketomete švedske izdelave AT-4, ki so jih ZDA Ukrajini darovale 6.000. Sistem ima efektivni domet na točke do 300 m, na območje pa do 500 m. Izstrelki z dvostopenjskim delovanjem lahko prebijajo do 450 mm valjanega oklepa, učinkoviti pa so tudi ob uporabi proti zgradbam.
Poleg tega so Američani Ukrajincem zagotovili še sto bombometov, 5.000 jurišnih pušk, 1.000 pištol, 400 strojnic in 400 šibrovk. Omenjenemu orožju pripada tudi nad dvajset milijonov kosov streliva. Ob tem je ukrajinska vojska iz istega paketa prejela še 25.000 neprebojnih jopičev in enako število čelad.
Med vidnejše dobaviteljice orožja spada tudi Velika Britanija. Tudi ta je Ukrajincem poslala Javeline, poleg tega pa tudi protioklepni sistem NLAW / RB-57, ki je produkt britansko-švedskega sodelovanja. Za razliko od prej omenjenega AT-4 ima maksimalni domet do 800 m in je namenjen tudi uporabi v omejenih prostorih, z visokoeksplozivnimi izstrelki pa prebija oklep nad debelino 500 mm. Od 10.000 izdelanih so jih v Ukrajino poslali več kot tretjino.
Na področju protioklepnih raketometov omenimo še druge države dobaviteljice: Nemčija jih je poslala 1.000, Norveška 2.000, Švedska pa 5.000.
Britanci so pred časom omenili, da "bi lahko" Ukrajini dobavili tudi protizračni sistem Starstreak. Tudi v tem primeru gre za prenosni raketomet s tremi glavami, ki lahko deluje do višine 5.000 m. Izstrelki so lahko vodeni preko IR, radarskega ali radijskega sistema. Kljub temu, da do nedavnega uradno ni bilo potrjeno, da se takšen sistem uporablja v tej vojni, pa je bilo pred dvema dnevoma zabeleženo njegovo prvo uspešno delovanje na ukrajinskih tleh:
Ukrajina pa bi potrebovala tudi ofenzivne sisteme. Poljska je tako pred časom predlagala, da bi Ukrajini dostavila več kot 30 svojih lovskih letal, a zgodba se je ustavila, saj bi po mnenju ZDA Rusija takšno donacijo lahko obravnavala kot dejanje agresije Nata proti Rusiji.
Dokaj veliko udarno moč je do sedaj predstavljal turški brezpilotni letalnik Bayraktar, o katerem smo že pisali v enem od prejšnjih prispevkov. Omenili smo tudi morebitno pošiljko "samomorilskih" letalnikov za enkratno uporabo Switchblade oziroma "kamikaze". To je prenosen sistem izredno majhne mase (2,5 kg), ki ga lahko prenaša ena oseba. Letalnik se izstreli iz minometu podobne cevi, opremljen pa je s kamerami, sistemom za vodenje in bombo. Namenjen je preciznemu uničevanju ciljev, delovanje pa prikazuje spodnji posnetek:
Sistem ima domet 10 km in lahko pred strmoglavljenjem leti do 15 min. Američani naj bi Ukrajini dobavili 100 tovrstnih letalnikov.
Po zadnjih informacijah naj bi Ukrajincem na pomoč priskočili Čehi; v Ukrajino so namreč poslali "več kot dvanajst" svojih tankov T-72. Gre za češko licenčno verzijo sovjetskega tanka T-72, katerega v bojih uporabljajo tako ruske kot tudi ukrajinske sile, dobro znan pa je tudi Slovencem, saj T-72 predstavlja osnovo za tank M-84, ki jih ima v uporabi SV. Tank ima za svojo osnovno oborožitev 125 mm top, posadko pa sestavljajo tri osebe.
Poleg tankov je Češka v Ukrajino poslala tudi štiri gosenične oklepnike (bojna vozila pehote) BVP-1, ki so sposobna prevažati do 11 vojakov (3+8). Oklep vozila ima debelino od 8 do 20 mm, glavno orožje pa je 73 mm top. Vozilo ima doseg do 600 km.
Spodnji posnetek prikazuje transport iz Češke v Ukrajino:
Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je v tej luči včeraj posvaril, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še več mesecev, če ne celo več let. "Glede Moskve moramo biti realistični," je povedal in opozoril, da Putin še ni opustil želje po obvladovanju celotne Ukrajine.
Zato meni, da se mora zavezništvo pripraviti na dolgotrajnejši proces krepitve lastnih obrambnih zmogljivosti in zagotavljanja podpore Ukrajini.
Kot je v svojem nagovoru obrambnim ministrom Nata povedal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, njegova država najbolj potrebuje orožje. Ni skrivnost, da so zahodne države ukrajinskim silam že dobavljale znatne količine predvsem enostavnejših sistemov, kot so protizračni in protioklepni raketometi Stinger in Javelin, o katerih smo že pisali. Slednjih so Američani Ukrajincem namenili 4.600, kar je več kot polovica celotnega števila Javelinov, ki so jih ZDA kupile v zadnjih desetih letih. Pomembno je omeniti, da so tudi Estonci darovali 2.000 enakih raketometov.
Bidnova administracija je bila deležna tudi ostrih kritik s strani republikancev, da zavlačuje postopke odobritve dobav orožja Ukrajini. A v zadnjem času je zavezništvo tudi na tem področju storilo korak naprej, kljub kritikam pa so največji dobavitelji orožja Ukrajini še vedno Američani. V sredini marca so tako odobrili za 800 milijonov dolarjev dobav orožja Ukrajini, gre pa za zelo raznovrsten spekter orožja in opreme.
Omenimo nizkocenovne protitankovske raketomete švedske izdelave AT-4, ki so jih ZDA Ukrajini darovale 6.000. Sistem ima efektivni domet na točke do 300 m, na območje pa do 500 m. Izstrelki z dvostopenjskim delovanjem lahko prebijajo do 450 mm valjanega oklepa, učinkoviti pa so tudi ob uporabi proti zgradbam.
Poleg tega so Američani Ukrajincem zagotovili še sto bombometov, 5.000 jurišnih pušk, 1.000 pištol, 400 strojnic in 400 šibrovk. Omenjenemu orožju pripada tudi nad dvajset milijonov kosov streliva. Ob tem je ukrajinska vojska iz istega paketa prejela še 25.000 neprebojnih jopičev in enako število čelad.
Med vidnejše dobaviteljice orožja spada tudi Velika Britanija. Tudi ta je Ukrajincem poslala Javeline, poleg tega pa tudi protioklepni sistem NLAW / RB-57, ki je produkt britansko-švedskega sodelovanja. Za razliko od prej omenjenega AT-4 ima maksimalni domet do 800 m in je namenjen tudi uporabi v omejenih prostorih, z visokoeksplozivnimi izstrelki pa prebija oklep nad debelino 500 mm. Od 10.000 izdelanih so jih v Ukrajino poslali več kot tretjino.
Na področju protioklepnih raketometov omenimo še druge države dobaviteljice: Nemčija jih je poslala 1.000, Norveška 2.000, Švedska pa 5.000.
Britanci so pred časom omenili, da "bi lahko" Ukrajini dobavili tudi protizračni sistem Starstreak. Tudi v tem primeru gre za prenosni raketomet s tremi glavami, ki lahko deluje do višine 5.000 m. Izstrelki so lahko vodeni preko IR, radarskega ali radijskega sistema. Kljub temu, da do nedavnega uradno ni bilo potrjeno, da se takšen sistem uporablja v tej vojni, pa je bilo pred dvema dnevoma zabeleženo njegovo prvo uspešno delovanje na ukrajinskih tleh:
Ukrajina pa bi potrebovala tudi ofenzivne sisteme. Poljska je tako pred časom predlagala, da bi Ukrajini dostavila več kot 30 svojih lovskih letal, a zgodba se je ustavila, saj bi po mnenju ZDA Rusija takšno donacijo lahko obravnavala kot dejanje agresije Nata proti Rusiji.
Dokaj veliko udarno moč je do sedaj predstavljal turški brezpilotni letalnik Bayraktar, o katerem smo že pisali v enem od prejšnjih prispevkov. Omenili smo tudi morebitno pošiljko "samomorilskih" letalnikov za enkratno uporabo Switchblade oziroma "kamikaze". To je prenosen sistem izredno majhne mase (2,5 kg), ki ga lahko prenaša ena oseba. Letalnik se izstreli iz minometu podobne cevi, opremljen pa je s kamerami, sistemom za vodenje in bombo. Namenjen je preciznemu uničevanju ciljev, delovanje pa prikazuje spodnji posnetek:
Sistem ima domet 10 km in lahko pred strmoglavljenjem leti do 15 min. Američani naj bi Ukrajini dobavili 100 tovrstnih letalnikov.
Po zadnjih informacijah naj bi Ukrajincem na pomoč priskočili Čehi; v Ukrajino so namreč poslali "več kot dvanajst" svojih tankov T-72. Gre za češko licenčno verzijo sovjetskega tanka T-72, katerega v bojih uporabljajo tako ruske kot tudi ukrajinske sile, dobro znan pa je tudi Slovencem, saj T-72 predstavlja osnovo za tank M-84, ki jih ima v uporabi SV. Tank ima za svojo osnovno oborožitev 125 mm top, posadko pa sestavljajo tri osebe.
Poleg tankov je Češka v Ukrajino poslala tudi štiri gosenične oklepnike (bojna vozila pehote) BVP-1, ki so sposobna prevažati do 11 vojakov (3+8). Oklep vozila ima debelino od 8 do 20 mm, glavno orožje pa je 73 mm top. Vozilo ima doseg do 600 km.
Spodnji posnetek prikazuje transport iz Češke v Ukrajino:
Zadnje objave
Kitajska demografska bomba
10. 6. 2026 ob 16:55
Je zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest res napredek?
10. 6. 2026 ob 15:42
Ni popuščanja: vlada, ki bo oddelala mandat
10. 6. 2026 ob 14:30
GZS ob začetku dela nove vlade pozvala k razvojnemu dogovoru
10. 6. 2026 ob 13:49
Ponoči huda ura v Halozah, močnejše nevihte napovedane tudi danes
10. 6. 2026 ob 11:35
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.