Škof Saje na Radiu Slovenija: »... v določenih okoliščinah bi lahko bili tudi poročeni moški duhovniki.«
Zaradi vrste pedofilskih afer, odkritih znotraj Katoliške cerkve, se v zadnjih mesecih postavlja vprašanje, ali je vzrok za to tudi celibat. Razprave o spolni vzdržnosti katoliških duhovnikov so stare toliko kot Cerkev sama. Razlogov za in proti je veliko.
Danes je na Radiu Slovenija gostoval predsednik Slovenske škofovske konference škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je delil svoje poglede na to temo. Poudaril je, da bi po njegovem moral biti celibat izbira. To debato je odprl že pred tedni na dogodku Goriški večeri.
Glede prihodnosti duhovniškega celibata v Katoliški cerkvi je škof Saje na Goriških večerih pojasnil, da Cerkev poročene duhovnike že pozna, sam pa meni, da »bi bilo pošteno, da odločitev za celibat damo na izbiro,« saj gre za človeško ureditev, ki so jo skozi dolg proces njenega uvajanja spremljali tudi zelo človeški razlogi. Vendar pa, je nadaljeval, je to tema, ki zadeva vesoljno Cerkev in ostaja izjemno pomembna vrednota v Cerkvi.
Podobno je danes dejal na Radiu Slovenija, ko je dejal: »Celibat je aktualna tema. Celibat je praksa Cerkve od prvih stoletij. Danes je v Katoliški cerkvi za duhovnike od 11. stoletja obvezen. Medtem ko na Vzhodu pravoslavni in vzhodni katoliški kristjani imajo izbiro in se lahko tudi poročijo, preden se dajo posvetiti v duhovnike. Celibat je bil tako od prve Cerkve velika vrednota in je še danes vrednota.«
Nadaljeval je z besedami: »Zakaj sem to rekel? Ker menim, da bi lahko bili v določenih okoliščinah tudi poročeni moški duhovniki. To vidim, ker poznam določene grkokatoličane, ki so poročeni, imajo družine ter so tudi duhovniki, župniki. Glede na to, da je danes malo poklicev, bi bili nekateri tudi duhovniki, če bi lahko bili poročeni /.../ Nikjer ni praksa, da bi se duhovnik kasneje poročil. /.../ To je moje mnenje. Je pa to stvar vesoljne Cerkve. Torej ne samo Svetega sedeža, ampak zbor škofov. O tem so že razpravljali, ko je šlo za sinodo o Amazoniji, kjer je veliko pomanjkanje duhovnikov. Je prišlo vprašanje, če bi lahko že poročene posvetili v duhovnike. Pa so se zaenkrat odločili, da ne.«
Predsednik Slovenske škofovske konference je v radijskem pogovoru poudaril, da gre za disciplinsko vprašanje Cerkve. »Ne gre za Božji zakon. To se lahko tudi spremeni. Seveda pa je to odvisno od celotnega episkopata,« je zaključil svojo misel.
Celibat je stoletna praksa samstva in hkrati spolne vzdržnosti, ki velja za duhovnike Rimokatoliške cerkve. Čeprav se teologi sklicujejo tudi na Sveto pismo, ki celibat priporoča in govori o samskem Jezusu Kristusu, pa jasne biblične zapovedi o tem ni. Jezus omenja le samskost kot pot do nebeškega kraljestva, apostol Pavel pa daje nasvet, naj tisti bratje, ki to zmorejo, ostanejo neporočeni: »To pravim vam v korist; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.«
Gotovo na to tudi vpliva javno mnenje, nasprotovanje in razkritje primerov zlorab, je dejal škof Saje. »Spolno nasilje je zavržno dejanje. RKC ga je obsodila. Tudi mi smo povedali, da to obsojamo in da podpiramo žrtve, da spregovorijo. Velja ničelna toleranca. Rešitev je, da žrtve spregovorijo. In mi to spodbujamo,« je pojasnil škof Saje in poudaril, da je to edini način, da se to zlo ustavi. V Cerkvi je bilo 4 odstotkov duhovnikov osumljenih. Večina primerov je v drugih okoljih. Torej ni samo Cerkev problem, vendar je problem tudi Cerkev. Za to na tem delamo od leta 2011, ko so s strani Svetega sedeža prišli bolj jasni zakon, je še dejal škof Saje.
Prvi med slovenskimi škofi, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres, ki je kot škof odkrito napovedal obračun s pedofilijo med duhovniki, je že pred časom pojasnil: »Strokovnjaki med pedofilijo in celibatom ne vidijo direktne povezave. Statistično se največ spolnih zlorab zgodi v družinah, kjer ni spolne vzdržnosti. Celibat praviloma ni vzrok za pedofilijo, lahko pa bi bil vzrok za spolno nasilje nad mladostnikom oz. odraslo osebo. Ni pa izključeno, da se osebe s pedofilskimi nagnjenji zatečejo v kleriški stan.«
Čeprav je tema celibata aktualna in velikokrat medijsko izpostavljena, je škof Saje povedal tudi: »Sam čutim tako – pomembno je, kam je nekdo poklican. Nekdo je poklican, da živi samsko življenje in Katoliška cerkev uči, da je celibat tudi dar, ki ga nekdo dobi skupaj z duhovniškim poklicem. Medtem ko vzhodne cerkve pravijo, da nekateri imajo poklic, vendar ni to nujno povezano s celibatom.«
Ne bi pretiraval, da je to zdaj glavna stvar, je še dejal škof Saje. Glavna stvar so pravzaprav druga vprašanja, tudi zakaj imamo manj duhovnikov. So še druge okoliščine, spremenjene družbene razmere, manj otrok, šibkejša vera oziroma verska praksa ... torej je veliko razlogov za to, med drugim nasprotovanje v družbi, tudi staršev. Se velikokrat zgodi, da nasprotujejo, četudi so verni. Tako da je danes veliko izzivov in razlogov, zakaj je, tako kot je.
Danes je na Radiu Slovenija gostoval predsednik Slovenske škofovske konference škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je delil svoje poglede na to temo. Poudaril je, da bi po njegovem moral biti celibat izbira. To debato je odprl že pred tedni na dogodku Goriški večeri.
Celibat je disciplinski ukrep
Glede prihodnosti duhovniškega celibata v Katoliški cerkvi je škof Saje na Goriških večerih pojasnil, da Cerkev poročene duhovnike že pozna, sam pa meni, da »bi bilo pošteno, da odločitev za celibat damo na izbiro,« saj gre za človeško ureditev, ki so jo skozi dolg proces njenega uvajanja spremljali tudi zelo človeški razlogi. Vendar pa, je nadaljeval, je to tema, ki zadeva vesoljno Cerkev in ostaja izjemno pomembna vrednota v Cerkvi.
Podobno je danes dejal na Radiu Slovenija, ko je dejal: »Celibat je aktualna tema. Celibat je praksa Cerkve od prvih stoletij. Danes je v Katoliški cerkvi za duhovnike od 11. stoletja obvezen. Medtem ko na Vzhodu pravoslavni in vzhodni katoliški kristjani imajo izbiro in se lahko tudi poročijo, preden se dajo posvetiti v duhovnike. Celibat je bil tako od prve Cerkve velika vrednota in je še danes vrednota.«
Nadaljeval je z besedami: »Zakaj sem to rekel? Ker menim, da bi lahko bili v določenih okoliščinah tudi poročeni moški duhovniki. To vidim, ker poznam določene grkokatoličane, ki so poročeni, imajo družine ter so tudi duhovniki, župniki. Glede na to, da je danes malo poklicev, bi bili nekateri tudi duhovniki, če bi lahko bili poročeni /.../ Nikjer ni praksa, da bi se duhovnik kasneje poročil. /.../ To je moje mnenje. Je pa to stvar vesoljne Cerkve. Torej ne samo Svetega sedeža, ampak zbor škofov. O tem so že razpravljali, ko je šlo za sinodo o Amazoniji, kjer je veliko pomanjkanje duhovnikov. Je prišlo vprašanje, če bi lahko že poročene posvetili v duhovnike. Pa so se zaenkrat odločili, da ne.«
Predsednik Slovenske škofovske konference je v radijskem pogovoru poudaril, da gre za disciplinsko vprašanje Cerkve. »Ne gre za Božji zakon. To se lahko tudi spremeni. Seveda pa je to odvisno od celotnega episkopata,« je zaključil svojo misel.
Celibat je stoletna praksa samstva in hkrati spolne vzdržnosti, ki velja za duhovnike Rimokatoliške cerkve. Čeprav se teologi sklicujejo tudi na Sveto pismo, ki celibat priporoča in govori o samskem Jezusu Kristusu, pa jasne biblične zapovedi o tem ni. Jezus omenja le samskost kot pot do nebeškega kraljestva, apostol Pavel pa daje nasvet, naj tisti bratje, ki to zmorejo, ostanejo neporočeni: »To pravim vam v korist; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.«
Povezava med celibatom in zlorabami
Gotovo na to tudi vpliva javno mnenje, nasprotovanje in razkritje primerov zlorab, je dejal škof Saje. »Spolno nasilje je zavržno dejanje. RKC ga je obsodila. Tudi mi smo povedali, da to obsojamo in da podpiramo žrtve, da spregovorijo. Velja ničelna toleranca. Rešitev je, da žrtve spregovorijo. In mi to spodbujamo,« je pojasnil škof Saje in poudaril, da je to edini način, da se to zlo ustavi. V Cerkvi je bilo 4 odstotkov duhovnikov osumljenih. Večina primerov je v drugih okoljih. Torej ni samo Cerkev problem, vendar je problem tudi Cerkev. Za to na tem delamo od leta 2011, ko so s strani Svetega sedeža prišli bolj jasni zakon, je še dejal škof Saje.
Prvi med slovenskimi škofi, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres, ki je kot škof odkrito napovedal obračun s pedofilijo med duhovniki, je že pred časom pojasnil: »Strokovnjaki med pedofilijo in celibatom ne vidijo direktne povezave. Statistično se največ spolnih zlorab zgodi v družinah, kjer ni spolne vzdržnosti. Celibat praviloma ni vzrok za pedofilijo, lahko pa bi bil vzrok za spolno nasilje nad mladostnikom oz. odraslo osebo. Ni pa izključeno, da se osebe s pedofilskimi nagnjenji zatečejo v kleriški stan.«
Šibkost sodobne vere
Čeprav je tema celibata aktualna in velikokrat medijsko izpostavljena, je škof Saje povedal tudi: »Sam čutim tako – pomembno je, kam je nekdo poklican. Nekdo je poklican, da živi samsko življenje in Katoliška cerkev uči, da je celibat tudi dar, ki ga nekdo dobi skupaj z duhovniškim poklicem. Medtem ko vzhodne cerkve pravijo, da nekateri imajo poklic, vendar ni to nujno povezano s celibatom.«
Ne bi pretiraval, da je to zdaj glavna stvar, je še dejal škof Saje. Glavna stvar so pravzaprav druga vprašanja, tudi zakaj imamo manj duhovnikov. So še druge okoliščine, spremenjene družbene razmere, manj otrok, šibkejša vera oziroma verska praksa ... torej je veliko razlogov za to, med drugim nasprotovanje v družbi, tudi staršev. Se velikokrat zgodi, da nasprotujejo, četudi so verni. Tako da je danes veliko izzivov in razlogov, zakaj je, tako kot je.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
18 komentarjev
Kaj pa vem
Iz mladosti se spomnim, z nekih duhovnih vaj, da je tudi reden obisk nedeljske maše le cerkveni in ne božji zakon. Pri zadnji večerji je Jezus rekel le: To delajte v moj spomin. Nič ni rekel kako, kolikokrat, itd. Ljudje v svojem bistvu čutimo potrebo po duhovnosti, zbiramo se tam, kjer srečamo ljudi s podobnimi zanimanji, to pa v sedanjem času ni nujno obisk nedeljske maše. Informacije o vsem, kar nas v zvezi z duhovnostjo zanima lahko dobimo v tisku in na spletu, nedeljske pridige res ne potrebujemo več. O teh temah lahko pišejo vsi, ki se na to spoznajo in ni važno, so moški, ženske, poročeni ali neporočeni. Verniki se lahko zbiramo na kakšnih srečanjih, romanjih. To naj bodo občasni dogodki, ki naj jih vodijo posvečene osebe, ki naj imajo tudi smisel za tako delo. Zaradi mene so lahko tudi poročeni. V tem primeru tudi ne bo čutiti tako pomanjkanje duhovnikov.
Naj še povem, da v našem kraju zelo lepo skrbimo za našo podružnično cerkvico, tako verni, kot tisti verni, ki se razglašajo za neverne. Maša pri nas je le nekajkrat na leto in zmeraj je lepo obiskana. Najpomembnejše srečanje pa je ob žegnanju, ko pridejo tudi odseljeni prebivalci. Takrat je tudi že tradicionalno gasilska veselica, nad katero spočetka naš župnik ni bil navdušen, vendar se je sprijaznil.
darko
problem je v tem, da današnje generacije duhovnikov vidijo duhovništvo kot poklic, in ne kot poslanstvo, ki traja tristopetinšestdeset dni na leto, štiriindvajset ur na dan...tako pa po opravljeni dnevni obveznosti pozabijo, da so duhovniki, slečejo talar in se prelevijo v navadnega civilista...
MEFISTO
Pomanjkanje duhovnikov sili k temu, da se Cerkev približa življenju.
Če je temu kriva obvezna samskost, naj se omeji ali ukine celibat.
In ženske naj spusti k oltarju.
AlojzZ
"Celibat je disciplinski ukrep"
Kdor je to izjavil, ne veruje v Biblijskega Boga. Sicer se pa spomnite na svetega Frančiška in njegove brate.
AlojzZ
Kdor ne zmore biti duhovnik, naj gre ven iz te službe. Enostavno.
NatalijaL
Osebno nimam nič proti temu, če bi se nekateri duhovniki poročili. Toda - kako pa bodo preživljali svoje družine? Vsi bi morali opravljati neko redno službo, ki bi jim nudila dohodek, da bi lahko preživljali družino. Duhovniki bi maševali samo ob nedeljah in praznikih, saj več ne bi zmogli. Najbrž bi odpadlo tudi obiskovanje bolnikov. Težko bi bilo skrbeti tudi za cerkev kot gospodarji, se ukvarjati z vzdrževanjem, itd. Več dela bi morali prevzeti laiki (verouk - katehistinje, no saj to že itak počnejo, pogrebi - diakoni).
Tudi, če odpravijo celibat, dvomim, da bo to rešilo situacijo in bo kakšen naval za duhovnike.
Thor
Verjetno bo tema prej nepomembna, kot bodo v Cerkvi glede tega kaj ukrenili. Zahteva po celibatu ni svetopisemska. Apostolu Pavlu je bilo jasno (1 Tim 3,1-13 in Tit 1,6-9), da bo večina cerkvenih voditeljev poročenih. Obvezen je postal predvsem zaradi nepotizma. Cerkveni voditelji so položaje v Cerkvi dajali svojim otrokom, ne da bi bili ti za to kvalificirani ali usposobljeni. Potomcem so dajali tudi cerkveno premoženje.
Kdo bo prikrajšan, ko bo konec obveznega celibata? Gotovo bodo med njimi tisti, ki so do zdaj talar uporabljali za skrivanje izprijenosti, bolezni, odvisnosti. Homoseksualci se bojijo, da ne bo dotoka mladih homoseksualcev iz semenišč. Pedofili se bojijo, da bodo v otroški in mladinski pastorali imeli prednost poročeni duhovniki. Ženske, ki se ponujajo duhovnikom, bodo to težje počele na očeh duhovnikove žene in otrok. Omeniti je treba tudi vse, ki se 24/7 obešajo po duhovnikih, namesto da bi se naročili na psihoterapijo. Med duhovniki bo manj alkohola, debelosti, osamljenosti, nečistovanja, nezakonskih otrok.
Ob rodnosti, domoljubju, vzgoji, ki jo trenutno premoremo, bo ta tema čez 50 let za nas dokaj nepomembna. Religija, ki bo na tam prostoru takrat večinska, ne priznava ničesar, kar bi jih kastriralo, ne celibata, ne samostanov, ne LGBTQIA ideologije.
BARBARA RAKUN
Hahaha Rokc,a mama ali oče sta pa lahko trikratno obremenjena,skrb za otroke,se bolj takrat ko so bolni,pa njuna služba,pa potem na primer imata vrt in se druge obveznosti????
Zakaj je duhovniški poklic kaj drugačen od drugih?
Vsak poklic je vreden in pomembeb,RKC je pač duhovniški poklic naredila vzvišen,da so oni nekaj več.
In po tvoje bi bili ne vem koliko več obremenjeni,če bi bili poroceni?
Vsi ki imamo družine,smo obremenjeni,skrbimo za družino,hodimo v službo,pomagamo sosedom,gremo na vrt,smo prostovoljci v kakšni organizaciji,imamo hobije....
Ampak jaz nič ne jamram,da mi je hudo.
Rokc5
Barbara: Ja poklic duhovnika JE do neke mere vzvišen ampak ne tako kot mi to človeško razumemo v posvetnem smislu. Vzvišen je po poklicanosti duhovnika. Duhovnik ne bi smel biti poln samega sebe, človeško vzvišen in nadut, je pa poln Kristusa. In v tem je duhovnikov poklic poseben. In ja vsi smo obremenjeni tudi duhovniki. Ampak da bo sedaj duhovnik ob vseh obveznostih po več farah skrbel še za družino - tega se absolutno ne da primerjati. Pač, vsak stan ima svoje tegobe, svoje lepote, svoje zadolžitve, ne moremo mešati hrušk in jabolk. Poročeni duhovniki teh naših problemov ne bodo rešili, kvečjemu ga bodo še povečali. Če bo poročen moški laufal po župnijah bo to dojemal ne kot poslanstvo ampak kot hobi, kot nekaj za zraven oz. samo kot dodatno breme. In kot je komentator Realist napisal, stanje glede protestantskih pastorjev v protestantskih cerkvah je znano. Člankov na internetu je več kot dovolj. Sicer pa vsak ima svoje mnenje, jaz od svojega pač ne odstopam.
tohuvabohu
Mene pa bolj zanima, kdaj misli Cerkev ukiniti izganjanje hudiča (izganjalca imajo tudi v novomeški škofiji). To je popolnoma nepotreben ostanek preteklosti in dodaten povod za norčevanje iz vere.
debela_berta
Ukinite religije in bo mir...
MEFISTO
Za pokoro zmoli pet Očenašev in pet Zdravih Marij!
Rokc5
Na koncu intervjuja škof Saje v bistvu prizna, da ukinitev celibata pravzaprav ne bi ničesar rešila. Tako, da veliko tega filozofiranja o ukinitvi celibata je posledica pritiska sekularnih krogov.
Poročeni duhovniki v bistvu odpirajo mnogo več vprašanj kot jih zapirajo in so v praktičnem smislu glede implementacije v končni fazi slaba izbira (kdo sploh hoče biti duhovnik potem ko je poročen, pomanjkanje časa poročenega moškega za Cerkev, ker so prioriteta otroci in družina, višji stroški poročenega duhovnika v primerjavi s celibaterskim, nujnost opravljanja še redne službe poročenega duhovnika za preživetje družine – dvojna ali trojna obremenjenost!, vprašanje zmožnosti podeljevanja zakramenta sprave ter vprašanje kvalitete teološke priprave in šolanja poročenih moških itd.)
Vso farso okoli poročenosti duhovščine v bistvu sprožajo trenutno posvečeni duhovniki, ki se ne držijo celibata, v spolnosti pa vidijo iz modernega vidika očitno samo sprostitev in svobodo in ne obveznosti, ki jih prinese zakon in fantazirajo, kako je poročenim parom fajn, ker oni pa lahko …
Realist
Protestantski pastorji so poročeni, pa imajo še več pomanjkanja duhovnih poklicev in ogromen upad nedeljnikov. Sam sem se prepričal v to iz prve roke.
To so znamenja časov. "Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?" Lk 18,8
Sonatine
Mene in celotno mojo sorodstveno linijo, ki še hodi v Cerkev, bodo z opustitvijo celibata izgubili. Mi gremo ven iz takšne Cerkve. Pa fajn bodite, msgr. Saje, pridno seksajte in otroke delajte. Ampak ne na moj račun. Bog jim odpusti, dasiravno dobro vedo, kaj delajo.
Andrej Kaligarič
"Celibat praviloma ni vzrok za pedofilijo, lahko pa bi bil vzrok za spolno nasilje nad mladostnikom oz. odraslo osebo."
Nisem za obveznost celibata za duhovnike, bi pa rekel, da je bolj vzgoja, priučeni odnos do sočloveka tisto, kar je za spolnim nasiljem. Bolj zaprt vase, sem bil zelo dolgo samski in z običajno spolno željo, nisem pa hodil okoli nadlegovati žensk, ne fizično ne besedno, kaj šele da bi si kakšno vzel s silo, zvijačo, s pomočjo mamil, ipd. Vztrajanje pri povezovanju celibata s spolnim nasiljem je dokaz globoke nevednosti tistega, ki to počenja, morda pa gre preprosto za sprenevedanje.
Sonatine
Sprenevedanjein sprijenost, nič drugega.
Kraševka
Mislim, da bi bilo prav, da bi bil CELIBAT prostovoljen, preden se mlad človek posveti v DUHOVNIKA.
Duhovniki, ki nimajo ob sebi kuharice, niso dobro preskrbljeni in rado se zgodi, da zapadejo v alkoholizem.
Če bi imeli družino, bi imeli večjo oporo.
CELIBAT naj bi veljal le za višja mesta v cerkveni hiearhiji, od škofov dalje, pa do papeža.
Za druge duhovnike in župnike, pa ne. Saj finančno stanje v župniji, vedno kontrolirajo ŠKOFJE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.