Slovenija bo izgnala ruskega diplomata. Kakšni bodo povračilni ukrepi?

POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenija bo izgnala ruskega diplomata. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, mora oseba Slovenijo zapustiti do prihodnjega četrtka. Poleg tega diplomata naj bi pri širjenju dezinformacij sodelovalo še več sto ruskih državljanov, ki v Sloveniji bivajo zakonito na podlagi študentskih vizumov. V Moskvi so se že odzvali in naj bi prav tako izgnali slovenskega diplomata.

Kaj točno naj bi omenjena oseba počela, zaenkrat še ni povsem znano, saj gre za tajne podatke. V zadnjem času v Sloveniji sicer narašča število ruskih državljanov, kar precej od teh pa naj bi po ocenah iz vladnih krogov bilo pripadnikov ruskih obveščevalnih služb, katerih primarna naloga je širjenje dezinformacij in širjenje propagande.

Za komentar dogajanja smo povprašali prof. dr. Iztoka Prezlja s Fakultete za družbene vede in nekdanjega direktorja Sove in strokovnjaka za varnostna vprašanja Andreja Rupnika.

Državljani, ki bivajo na podlagi študentskih vizumov, so osebe v zrelih letih

Kot je povedal državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk, je šlo za delovanje na vseh področjih družbenega življenja, predvsem pa za vplivanje na družbenih omrežjih. V okviru svojih aktivnosti so osebe kritizirale slovensko zunanjo politiko in opravičevale rusko agresijo na Ukrajino.

Po neuradnih podatkih Siola je izgnana oseba diplomat podpolkovnik Sergej Lemešev, ki je do sedaj na veleposlaništvu opravljal funkcijo namestnika vojaškega atašeja. Omenjeni državljani, ki bivajo na podlagi študentskih vizumov, so pri nas vpisani na zasebne šole, ampak naj bi neuradno šlo za osebe v zrelih letih.

Slovenija je sicer že v začetku aprila 2022 zahtevala zmanjšanje števila osebja na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani na raven slovenskega v Moskvi. Z 41 oseb so število diplomatov zmanjšali za 33, torej na 8. Na zagovor je zunanje ministrstvo takrat poklicalo tudi ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova ter mu izrazilo najostrejši protest ob pobojih ukrajinskih civilistov v mestu Buča ter še nekaterih drugih mestih. Rusija je na to potezo odgovorila prav tako z zmanjšanjem števila osebja na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi.

Kaj sedaj to pomeni ter kako nevarna je situacija, smo se pogovarjali z dvema strokovnjakoma.

Dogajanje v Sloveniji ne preseneča, in ne odstopa od tistega v drugih evropskih državah

Pogovarjali smo se z obramboslovcem dr. Iztokom Prezljem z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Kot je povedal za naš medij, imamo v diplomatskih krogih dva tipa nedovoljenih dejavnosti. En tip je vohunska dejavnost s strani diplomatskega osebja, ki v resnici pod uradno krinko opravlja naloge, ki niso vidne na prvi pogled.

Drugi tip neprimernih dejavnosti je neprimerno, neprijateljsko oziroma sovražno vedenje, ki ne vodi v boljše diplomatske odnose, je povedal Prezelj. Zaradi teh dveh razlogov se lahko osebo razglasi za persono non grato. Ko ena država to naredi, je običajen odziv, da se druga država odzove z enako mero, je še dodal Prezelj. Izgon enega diplomata pomeni recipročen izgon enega, izgon petih pa pet.

V primeru lani odkritih vohunov pa gre za t. i. neuradno krinko. Vohunsko dejavnost sta opravljala pod pretvezo kulturnikov in podjetnikov. V tem zdajšnjem primeru pa gre za ogrožanje nacionalne varnosti preko osebe, ki je imela uradno krinko. Kontekst tega dogajanja je seveda poslabšanje varnostnih razmer med Evropo in Rusijo. Kar se v Sloveniji dogaja, ne preseneča in ne odstopa od tistega, kar se dogaja med drugimi evropskimi državami in Rusijo. Po Prezljevih ocenah je tega v nekaterih drugih državah dosti več.

Rusi poleg klasičnega vohunjenja uporabljajo še psihološke ukrepe, kot je širjenje dezinformacij

Nekaj besed pa je za naš medij povedal še strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor Slovenske obveščevalne službe Andrej Rupnik. Ta je povedal, da so ravnanja Lemeševa za suverenost naše države, ki se je do ruske agresije jasno opredelila, nesprejemljiva, očitno pa so vsebinsko in količinsko dosegla nivo, ki ga ni več mogoče tolerirati. Zato sledi izgon kot edina logična in mogoča odločitev. Ta je mednarodno-pravno utemeljen v določilih 9. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, po kateri državi gostiteljici niti ni potrebno pojasniti, zakaj je tujega diplomata razglasila za persono non grata, je za naš medij povedal Rupnik.

Če diplomatova domicilna država, v tem primeru Ruska federacija, tega akta ne akceptira in ne ravna v skladu z zahtevo, lahko slovensko zunanje ministrstvo diplomatu odreče status in diplomatsko zaščito, ki ga varuje pred vsemi oblikami pregona. Čeprav tega ni nihče izrecno trdil, pa je povsem mogoče tudi, da uradni status namestnika vojaškega atašeja dejansko prikriva pripadnika vojaške obveščevalne službe GRU Ruske federacije. Vsaj po tem, kar se mu očita kot nedopustno ravnanje, je mogoče tako sklepati. Za ruska veleposlaništva že dolgo velja prepričanje, ki ni neutemeljeno, da velik del diplomatskih pozicij v resnici prikriva tajne pripadnike njihovih obveščevalnih služb, dodaja Rupnik.

Kolikšna je dejanska navzočnost pripadnikov ruskih obveščevalnih služb in njihovih agentov v naši državi, je težko reči, zanesljivo pa je povečana, enako kot v drugih državah EU in NATO. Ruski obveščevalni aparat v tujini tradicionalno vzdržuje svoja tajna omrežja, vohuni pa se skrivajo za različnimi tajnimi identitetami, s katerimi prikrivajo svojo obveščevalno dejavnost, je dodal Rupnik. Tako je bilo tudi v primeru dveh lani aretiranih pripadnikov ruske zunanje obveščevalne službe SVR v Črnučah. Rupnik je prepričan, da slovenski varnostni organi precej energije posvečajo prav odkrivanju potencialne ruske agenture, pod drobnogledom pa so tudi vsa tista dogajanja v družbi, ki bi jih bilo mogoče kategorizirati kot elemente hibridnega vojskovanja.

Sem sodijo predvsem tako imenovani »aktivni ukrepi«, ki so zgodovinska ruska specialnost. To so poleg klasičnega vohunjenja še psihološki ukrepi (širjenje dezinformacij, lažnih informacij in propagande preko vseh medijskih kanalov, kot so tiskani mediji, spletne strani, elektronska pošta, socialna omrežja itd.), kibernetska ofenzivna dejavnost, ekonomski pritiski, finančna in materialna podpora političnih somišljenikov, ustvarjanje pete kolone in podobno. Ta diapazon aktivnosti so Rusi v nekaterih drugih državah dopolnili še s sabotažami in diverzijami, fizičnimi likvidacijami političnih nasprotnikov, črnimi operacijami, operacijami pod lažno zastavo, s posredniškimi (proxy) vojnami, uporabo paravojsk in zasebnih vojsk, nenazadnje pa tudi z upravljanjem iregularnih migracijskih tokov, opozarja Rupnik.

Razmere v svetu, pa tudi doma z vidika nacionalne varnosti niso dobre, čeprav bi marsikdo zmotno mislil, da je razen vojne v Ukrajini vse ostalo v redu. Bistvo hibridnega vojskovanja je ravno v prikritosti, zaradi česar se ljudje niti ne zavedajo, da dejanska in trenutna nevarnost res obstaja.

Ruske oblasti se natančno zavedajo razmer in so pripravljene tudi na take ukrepe, kot je izgon diplomatov, za naš medij dodaja Rupnik. Zdi pa se tudi, da jih to ne skrbi preveč. Zelo verjetno bodo v našem primeru ravnali recipročno in bodo kakega od naših diplomatov v njihovi državi razglasili za persono non grata. Verjetno bo sledila tudi kaka diplomatska nota, kar pa je običajna izmenjava stališč v zunanjih odnosih dveh držav, napoveduje Rupnik.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00