Slovenija ima nafte za več kot tri mesece, vlada pa za zdaj predvsem spremlja razmere

Vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu že občutno pretresa svetovne trge. Najhitreje in najmočneje se je odzval energetski sektor, kjer so cene zemeljskega plina in nafte opazno poskočile. Posledice se že kažejo v ladijskem in letalskem prometu ter turizmu, v naslednji fazi pa bi se lahko prelile tudi v širše gospodarstvo in denarnice gospodinjstev.

Energetski šok: plin in nafta dražja

Na evropskih trgih se je cena utekočinjenega zemeljskega plina zvišala za več deset odstotkov, cena nafte pa za približno desetino. Ker so od energentov neposredno odvisni promet, proizvodnja in ogrevanje, podražitve pomenijo neposreden pritisk na celotno gospodarsko verigo.

V Bruslju za zdaj mirijo. Skladišča plina v državah članicah Evropske unije so približno 30-odstotno zapolnjena, zato izrednih ukrepov še ne napovedujejo. A komunikacija med ministri že poteka. Minister za energijo Bojan Kumer poudarja, da Evropska komisija razmere spremlja in da bi se Evropa po potrebi odzvala enotno – podobno kot v času energetske krize v drugi polovici leta 2022.

Vprašanje pa je, ali zgolj spremljanje razmer zadostuje, če se bodo podražitve nadaljevale.

Prvi možni ukrep: trošarine

V Sloveniji bi se prvi konkreten odziv lahko zgodil že prihodnji torek ob redni spremembi cen pogonskih goriv. Vlada razmišlja o znižanju trošarin, vendar odločitve še ni. Vse naj bi bilo odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih dneh.

To pomeni, da bodo vozniki in podjetja morali še počakati, ali bo država vsaj delno ublažila cenovni pritisk.

Vlada razmišlja o znižanju trošarin, vendar odločitve še ni.

Najprej udarec za gospodarstvo, nato za gospodinjstva

Višje cene plina bodo najprej prizadele večje porabnike. Podjetja z mesečnimi ali četrtletnimi pogodbami, kjer se cene redno usklajujejo, bodo podražitve občutila hitreje. Manjša podjetja imajo večinoma letne pogodbe, zato bo kratkoročni učinek nanje omejen.

Tudi gospodinjstva bodo spremembe občutila z zamikom, saj trgovci z energenti količine zakupijo vnaprej in cenike prilagajajo pozneje. Toda srednjeročno je rast cen za končne uporabnike zelo verjetna.

Slovenija z več kot 100 dnevi rezerv

Kar zadeva fizično oskrbo z naftnimi derivati, država za zdaj ne pričakuje težav. Po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana ima Slovenija oblikovane zaloge v višini približno 700 milijonov litrov različnih derivatov.

To zadostuje za približno 103 dni povprečne dnevne porabe, kar pomeni več kot tri mesece oskrbe.

Sproščanje teh rezerv ni povezano z nihanjem cen, temveč z resnimi motnjami v dobavi. Za zdaj takšnih motenj ni, zato rezerve ostajajo nedotaknjene.

Slovenija ima oblikovane zaloge v višini približno 700 milijonov litrov različnih derivatov, kar zadostuje za približno 103 dni povprečne dnevne porabe.

Hormuška ožina – ozko grlo svetovne energetike

Ključna težava svetovne oskrbe je otežena plovba skozi Hormuško ožino, prek katere je doslej potovalo približno 20 odstotkov svetovne nafte in enak delež utekočinjenega zemeljskega plina. Katar je začasno ustavil črpanje, dodatno tveganje pa predstavljajo morebitni napadi Irana na črpališča in nahajališča.

Evropa je sicer manj neposredno odvisna od te poti kot Azija, vendar je občutljiva pri dobavi določenega dela dizelskega goriva, predvsem iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Če bodo azijske države energente začele iskati drugje, bo to znova potisnilo cene navzgor.

Stabilne zaloge, negotove cene

Slovenija ima torej trenutno zagotovljeno fizično oskrbo z naftnimi derivati za več kot tri mesece. Toda cenovna stabilnost je druga zgodba.

Če se bodo razmere na Bližnjem vzhodu dodatno zaostrile, bo vprašanje, ali bo vlada ostala pri spremljanju razmer ali pa bo morala odločneje poseči v zaščito gospodarstva in potrošnikov.

Če se bodo razmere na Bližnjem vzhodu dodatno zaostrile, bo vprašanje, ali bo vlada ostala pri spremljanju razmer ali pa bo morala odločneje poseči v zaščito gospodarstva in potrošnikov.