Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti: “Zamudili smo 15 dragocenih let razvoja – žalostno, ampak resnično”

Fotomontaža: Domovina

Slovenija je na mednarodni lestvici konkurenčnosti v letu 2023 padla z 38. na 42. mesto, kar je jasen indikator poslabšanja konkurenčnosti. Največji zdrs smo doživeli v kategoriji gospodarske uspešnosti, kjer smo padli za osem mest. Situacija je resna, zato potrebujemo hitre in učinkovite ukrepe, da obrnemo trend.

"Osebno me slabša uvrstitev Slovenije ni presenetila, saj nismo naredili niti najmanjšega napredka na področjih, kjer že tradicionalno negativno odstopamo od držav, s katerimi se radi primerjamo na področjih vladne in poslovne (ne)učinkovitosti," je za Domovino povedala dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete, sicer ena od snovalk Akcijskega načrta za dvig produktivnosti.

Indeks mednarodne konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD opredeljujejo štirje sklopi, in sicer gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Določen je glede na statistične kazalce in anketiranje: v Sloveniji je sodelovalo 100 menedžerjev malih, srednje velikih in velikih podjetij.

Največji padec pri gospodarski uspešnosti

Padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti kaže na težave, s katerimi se spopadamo na gospodarskem in infrastrukturnem področju. V letu 2023 smo padli z 38. na 42. mesto med 62 državami. Največji zdrs smo doživeli pri gospodarski uspešnosti, kjer smo padli s 26. na 34. mesto, kar kaže na upočasnitev rasti in izzive, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja.

Gospodarska uspešnost pa ni edina kategorija, kjer smo se odrezali slabše kot lani. Padec smo doživeli tudi pri ostalih kategorijah.

Pri vladni učinkovitosti smo se z 42. spustili na 45. mesto, kar bi lahko kazalo na pomanjkanje učinkovitosti in inovativnosti v vladnih procesih. Padec v poslovni učinkovitosti s 43. na 46. mesto pa nakazuje na težave pri spodbujanju podjetništva in ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja. Prav tako smo izgubili nekaj mest pri infrastrukturi – s 33. smo zdrsnili na 36. mesto. To je jasen signal, da so potrebne nadaljnje naložbe na področju prometne in energetske infrastrukture.

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je bila Slovenija še leta 2020 uvrščena na 35. mesto, kar je bila tudi najvišja uvrstitev v zadnjih letih. Od takrat izgubljamo konkurenčnost na več ključnih področjih. Najbolj konkurenčna država sicer ostaja Danska, sledijo Irska, Švica, Singapur in Nizozemska.

"Naredili nismo niti najmanjšega napredka na področjih, kjer že tradicionalno negativno odstopamo"

Kaj so razlogi za padec in kakšni ukrepi bi bili potrebni za krepitev slovenske konkurenčnosti v globalnem okolju? Za komentar smo se obrnili na dr. Polono Domadenik Muren z ljubljanske Ekonomske fakultete.

"Osebno me slabša uvrstitev Slovenije ni presenetila, saj nismo naredili niti najmanjšega napredka na področjih, kjer že tradicionalno negativno odstopamo od držav, s katerimi se radi primerjamo na področjih vladne in poslovne (ne)učinkovitosti. To leto se je situacija poslabšala na področju gospodarske uspešnosti, kjer delimo usodo tistih držav članic EU, ki beležijo hitrejšo rast cen od povprečja," je dejala.

Glede tradicionalno slabe uvrstitve na področju vladne učinkovitosti opozarja sogovornica na sledeče težave: visoka obremenjenost plač z davki in prispevki, toga delovnopravna zakonodaja, nadomestila za brezposelnost in socialni prejemki, ki ne spodbujajo ljudi k iskanju dela (delo se ne "splača"), ter izzivi, povezani s staranjem prebivalstva.

"V primeru poslovne (ne)učinkovitosti, kjer smo prav tako zabeležili padec, pa se tradicionalno slabo uvrščamo pri fleksibilnosti in prilagodljivosti, percepciji glede državnega premoženja, učinkovitem sistemu vajeništva in nujnosti ekonomskih in družbenih reform."

"Zamudili smo 15 dragocenih let razvoja. Žalostno, ampak resnično."

Dr. Polona Domadenik Muren je bila ena od pripravljavcev Akcijskega načrta za večjo rast produktivnosti (2020), ki so ga lani nadgradili v Akcijski načrt za višjo blaginjo (2022). Glavni cilj je zmanjšanje zaostanka v produktivnosti za Avstrijo za polovico (neto plača je v Avstriji skoraj dvakrat višja kot pri nas).

Kako bi se morala torej Slovenija odzvati? "Če bi nosilci politik resnično želeli negativen trend obrniti navzgor, imajo pripravljen nabor ukrepov. Žal pa se (po našem mnenju) še ne zavedajo resnosti situacije, v kateri se je Slovenija znašla že pred nekaj leti, odkar se poleg demografskega prehoda srečujemo tudi z geostrateško in okoljsko krizo."

"Če primerjamo ustvarjen BDP na zaposlenega leta 2008 in 2022 v primerjavi s povprečjem EU, vidimo, da smo zamudili 15 dragocenih let razvoja. Leta 2022 smo bili namreč ravno toliko oddaljeni od povprečja EU kot leta 2008. Žalostno, ampak resnično," zaključuje sogovornica.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike