Slovenija se stara, kar povzroča kup preglavic in skrbi. Rešitev tudi migranti?
Število starejših v Sloveniji naglo narašča, medtem pa število mlajše, delovno sposobne populacije naglo upada.
Letos delež Slovencev, starih nad 65 let znaša skoraj 18%, kar je 1,5% več kot pred petimi leti. Po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se bo ta trend zaradi upada rodnosti in daljše življenjske dobe nadaljeval. Ljudje bodo morali zato delati dlje, pojavljale se bodo vedno bolj fleksibilne oblike dela, npr. po projekti in za določen čas, v katere bodo vključeni tudi starejši.
Na drugi strani se je leta 2014 se je rodilo 4% manj otrok kot leto poprej, upad rodnosti pa pomeni upad deleža mlajše populacije.
Takšen trend ima svoje posledice. Že nekaj let pada indeks razmerja med zavarovanci in upokojenci. Leta 2013 je znašal 1.38.
V ekonomiji to vpliva na gospodarsko rast, višino prihrankov in vlaganj, potrošnjo, razmerja na trgu delovne sile, delovanje pokojninskih skladov, davke ...
Vplivi bodo opazni tudi na socialnem področju, predvsem v skrbi za zdravje prebivalstva, sestavi družin, gradnji stanovanj in selitvah prebivalstva.
Za obnavljanje prebivalstva bi morala biti stopnja rodnosti 2,1 otroka na ženo v rodni dobi. Leta 2014 je znašala 1.58.
Trenutna rešitev držav razvitega sveta je tako ali priseljevanje ali pa dvig rodnosti, saj demografska projekcija prihodnosti Sloveniji in večini evropskih držav ni naklonjena. Podatki Eurostata, zbrani v projekciji Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje kažejo, da bo število Slovencev, starih več kot 65 let, ki so letos predstavljali petino prebivalstva, do leta 2060 naraslo na 35 odstotkov prebivalstva v Sloveniji.
V prihodnosti bo to pomenilo tudi nujnost vzpostavitve dobro načrtovanih zdravstvenih in socialnih politik in vzpostavitve družbe močnega sodelovanja med generacijami.
Letos delež Slovencev, starih nad 65 let znaša skoraj 18%, kar je 1,5% več kot pred petimi leti. Po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se bo ta trend zaradi upada rodnosti in daljše življenjske dobe nadaljeval. Ljudje bodo morali zato delati dlje, pojavljale se bodo vedno bolj fleksibilne oblike dela, npr. po projekti in za določen čas, v katere bodo vključeni tudi starejši.
Na drugi strani se je leta 2014 se je rodilo 4% manj otrok kot leto poprej, upad rodnosti pa pomeni upad deleža mlajše populacije.
Takšen trend ima svoje posledice. Že nekaj let pada indeks razmerja med zavarovanci in upokojenci. Leta 2013 je znašal 1.38.
V ekonomiji to vpliva na gospodarsko rast, višino prihrankov in vlaganj, potrošnjo, razmerja na trgu delovne sile, delovanje pokojninskih skladov, davke ...
Vplivi bodo opazni tudi na socialnem področju, predvsem v skrbi za zdravje prebivalstva, sestavi družin, gradnji stanovanj in selitvah prebivalstva.
Za obnavljanje prebivalstva bi morala biti stopnja rodnosti 2,1 otroka na ženo v rodni dobi. Leta 2014 je znašala 1.58.
Trenutna rešitev držav razvitega sveta je tako ali priseljevanje ali pa dvig rodnosti, saj demografska projekcija prihodnosti Sloveniji in večini evropskih držav ni naklonjena. Podatki Eurostata, zbrani v projekciji Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje kažejo, da bo število Slovencev, starih več kot 65 let, ki so letos predstavljali petino prebivalstva, do leta 2060 naraslo na 35 odstotkov prebivalstva v Sloveniji.
V prihodnosti bo to pomenilo tudi nujnost vzpostavitve dobro načrtovanih zdravstvenih in socialnih politik in vzpostavitve družbe močnega sodelovanja med generacijami.
Projekcija števila prebivalcev za Slovenijo po Eurostatu:
2010: 2.034.220
2020: 2.058.003
2030: 2.022.872
2040: 1.957.942
2050: 1.878.003
2060: 1.778.573
Generalni direktor urada Združenih narodov v Genevi Michael Møller meni, da iz zgornjih razlogov večina evropskih držav migrante pravzaprav potrebuje:
"Dejstva kažejo, da celotna Evropa, razen morda ene ali dveh držav, migrante potrebuje za delovanje svojega gospodarstva.
Statistično in ekonomsko se da zelo jasno utemeljiti diretna korelacija med številom migrantov, ki jih država sprejme in njeno gospodarsko rastjo."
Zadnje objave
Država bo z ukrepi pomagala kmetom in prevoznikom
7. 9. 2026 ob 19:20
Ameriški ekonomski pritisk proti Iranu deluje, pridružila se je EU
7. 9. 2026 ob 18:35
Preveč obiskovalcev za slovenske gore? TNP razmišlja tudi o splošni vstopnini
7. 9. 2026 ob 16:45
Četrti slovenski satelit v vesolju
7. 9. 2026 ob 14:34
AfD z zgodovinsko zmago v Saški-Anhaltu, a brez večine za samostojno vlado
7. 9. 2026 ob 12:08
Ekskluzivno za naročnike
Domovina otrokovega upanja je slovenski jezik: prva triada
7. 9. 2026 ob 9:00
Varnostno preverjanje po slovensko
7. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
1 komentar
[email protected]
Pred 30., 40. leti z rodnostjo nismo imeli težav. Imeli smo tovarne, ljudje so bili zaposleni, imeli so delo in kruh. Vsi so se mladi poročali, imeli so zaposlitev, zlahka si dobil stanovanje ali kredit za zidanje hiše. Rojevali so se otroci.
Danes ni tovarn, ni delovnih mest. Mladi študirajo v nedogled. Kako naj se poročijo in imajo otroke, če nimajo nikakršnih dohodkov? Vse je ena sama kriza. Delo je priložnostno, za določen čas, nikjer nobene sigurnosti. Mladi enostavno nimajo veselja do življenja.
Se strinjam s predhodnico, ja, povečajte otroške doklade. Če je denar za vse druge neumnosti za reševanje bank, za begunce (nekateri hrano mečejo stran), za razne bajne odpravnine in za razno razne agencije, od katerih nič ni, naj bo še za otroške dodatke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.