Slovenski jezuiti o zlorabah patra Rupnika: Očitno je, da žrtvam nismo znali prisluhniti

Jaz mislim, da je Rupnik samo simptom časa, v katerem živimo. Če malo pogledamo okoli sebe, imamo na vodstvenih in raznih uglednih položajih polno ljudi, ki so tja prišli zaradi zaljubljenosti v svoj lastni jaz. Zaradi bolezenske želje biti občudovan, ugleden, vpliven, bogat, nadzirati, nesposobnosti videti drugega, jemati zase, ... V osnovi pa globoko zakopana, na dnu smetišča, potreba po biti sprejet in ljubljen, mogoče celo podobno kot njihove žrtve.

In kdo smo mi, ki zelo radi v ljudeh stalno iščemo neke guruje. Delamo kulte osebnosti. Kdor ima zdravo odnos direktno z Bogom, laže preživlja te čudne čase.

Jaz ne vem kaj z mozaiki, mogoče so samo slika časa v katerem živimo. Če jih samo izkopljemo ven, ne bomo rešili nič, kvečjemu bomo v mnogo ljudeh, ki so ob njihovi izdelavi tudi vložili del sebe, povzročili še več gorja.

Dokler ne bo Rupnik obsojen s strani Cerkve in Države (če se bo tako razvilo) in dokler ne bo izjasnjeno s strani Cerkve "kaj je z njegovo umetnostjo" , ki jo je ustvarjal Rupnik točno tak kot je (zdaj gre za poiskuse, za izmišljijo, da je nj.umetnost nekaj drugega), se z komentiranjem primera ne bom ukvarjal, ker je prehud komplex in nimam referenc, ampak jasno je, da imamo primer na katerem po padlo ali šlo naprej nekaj zelo velikega.
Bojim se, da enim, vključno s slovenskimi škofi, na žalost, ni še jasno kako zelo strašno hudo je vse skupaj.
Po domače in po hribousko lahko in si upam reči, da je potrebno hudiča izgnati iz Rupnika in iz njegovega dela. Nekateri očitno z visoko akademsko in statusno sfabricirano uradniško logiko razmišljajo in zaključujejo, da bo hudič odšel iz obojega kar sam.
Ja, dajte ga pokat,no.Huda zmota.

Lahko bi bila Domovina, recimo, ni nujno, ampak ste v nekem dominantno nevtralnem položaju, da to lahko izvedete, namreč, da raziskujete.Predstavljam si, da stojim, klečim in meditiram, se spominjam ,premišljujem, iščem neko rešitev, molim za kakršenkoli namen
pred ali ob mozaiku, ki ga je ustvaril ubogi hudi grešnik Rupnik...
Recimo, da gre za molitev za spravo v slovenskem narodu pri Alojziju Grozdetu.Seveda ne gre za drdranje Očenašev.
Premišljujem njegovo strašno žrtvovanje in žrtvovanje slovenskih Kristjanov med in po revoluciji, se predajam in zibljem skozi njegovo življenje, kolikor ga sploh poznam, sem prizadet in ves na njegovi strani, z njim in z njegovim posvečenim bivanjem v Nebesih, se vračam na ta ubogi in razklani slovenski narod in na njegove muke in ga prosim, da naj v sedanjem kaosu pomaga tako, da zadeve vsaj ne bi eskalirale, da hudič ne bi uspeval podžigati in oplajati novih razhajanj in delitev ter sovraštva, recimo...ves čas pa mi pogled, seveda, saj zato je tam, da zbližuje možni stik do Svetnika, ves čas uhaja na podobe, ki jih je izdelala Rupnikova "duhovna in teološka glava" in poustvarile roke njega in njegovih umetnikov, to vemo vsi.Ko sem to malo počel ob tistem mozaiku pri Grozdetu je bilo čudovito, bilo je čisto, podobe so dihale iz sebe svetost, razen, da so me motile črne Jezusove oči, bilo je vse v skladju in se je dopolnjevalo...in...zdaj temu niti slučajno ni tako!

Od tu naj razmišlja in zaključuje vsak zase.Kakor ve in zna in ume.
Povem samo to, da imamo tu močan konflikt in kaj ta naredi v meni, je konflikt od katerega samo bežim. Ne gre, ne drži in ne pije vode. S takim kaotičnim nabojem v možganih ne morem izpeljati svojega namena niti do vsebine sprave, niti do priprošnjika Grozdeta, niti do Cerkve. Jaz ne.
Vem, da je Bog in je Svetnik h kateremu se obračam absolutno zmožen in bo "sfiltriral" moje zemske muke in hudič, ki je prisoten v mozaiku ne bo imel nobenega vpliva, ampak gre za
dogajanje, gre za Bistvo. V cerkvi, kjer se posvečam molitvi, prošnjam in svetosti Večnega, mora biti ČISTOST.
Če čistosti v vsej pojavnosti ni, potem imam problem in točno to sporočam:"Imam problem!"
Četudi vsi slovenski škofje na kupu v en glas razglašajo, in se postavljajo na trepalnice, da problema,dvomov in muk sploh ni. To enostavno sploh ni res.

Nekdo, preden bobna Urbi et Orbi kaj da "mora" Rupnikova umetnost biti, mora to z veliko natančnostjo razložiti zadevo - za kar pa, se bojim, obstaja hud komplex kaosa v katerem razsaja hudič in nekako, nekdo ga bo moral izgnati, pa makar bo praskal mozaike s sten.
Bolj na kratko povedati se skoraj ne da, še bolj na široko in na globoko pa komot, samo nisem niti slučajno poklican in nisem kompetenca - gre za to, da vem, kdo mora to nalogo opraviti, da bo Nauk in življenje Cerkve na sploh in na slovenskem za Rupnikov konflikt očiščen do dna.
Tudi, še enostavneje, zablisakalo se mi je, takole, hušknila je misel in si laično predstavljam eno možnost:
Če se bo in, ko se torej bo Rupnik kesal za svojo grešno bisago za vratom, če ne bo skočil v Tibero, seveda -pazi - s svojimi predstojniki vred - kajti nosijo delež hude krivde, naj v prvem redu Rupnik pove in naj oni povedo kaj je z Rupnikovo umetnostjo, Sodišče Cerkve naj ga vpraša, saj je bil pooblaščeni od vrhovnega poglavarja Cerkve - potem pa naj Cerkveno sodišče in "vrhovni poglavar" razsodi in objavi "Urbi et Orbi". Vsekakor bo strašno zanimivo.In usodno.

Tole pisarjenje Jezuitov je minorna stvarčica, plaha-plaha, nima nobene veljave, ne moči.
Gre za tako veliko toksičnost, da bo potrebna trda krtača in močna varikina in še solna kislina, ki bo rupnikovega hudiča izribala iz Cerkve !
In , da bi njegovi mozaiki pa pri tem ostali taki kot so?
A res? Dejte no, ne se hecat.
Lepo Nedeljo vsem!

Po sramotnem prvem odzivu so se slovenski jezuiti končno posuli s pepelom. Torej je bilo res nujno potrebno, da so šle žrtve v javnost. Brez tega jim slovenski jezuiti še naprej ne bi znali prisluhniti in ustrezno ukrepati.

Sram naj bo vse, ki so se decembra tako grdo spravili na žrtve!

(Na opravičilo Domovine še vedno čakamo.)