Špansko vlado čaka odgovornost za neuspeh na meji v Ceuti

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 6. avgusta na izredni seji obravnaval razmere v Ceuti, španski enklavi na severnoafriški obali, po tem ko je konec julija in v začetku avgusta mejo z Marokom v nekaj dneh nezakonito prečkalo več deset tisoč ljudi. Špansko vlado je na seji zastopal le videoposnetek predsednika avtonomnega mesta Ceuta Juana Jesúsa Vivasa Lare, medtem ko sta notranji minister Fernando Grande Marlaska in ministrica za vključevanje, socialno varnost in migracije Elma Saíz vabilo odbora zavrnila.

Dvaindvajset voditeljev EU je izrazilo »resno zaskrbljenost«, da migracijska politika španskega premierja Pedra Sáncheza spodkopava varnost meja evropskega bloka.

Twenty-two EU leaders have raised “serious concern” that Spanish Prime Minister Pedro Sánchez’s migration policies are undermining the security of the bloc’s borders. https://t.co/6ChF5hqqAr

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) August 1, 2026

Izostanek in opravičila pred parlamentarnim odborom

Izredno sejo LIBE je na zahtevo Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v Evropskem parlamentu, sklical predsednik odbora Javier Zarzalejos. Seja je potekala v celoti prek spleta, v četrtek, 6. avgusta, med 14.00 in 15.30.

Poleg predsednika Ceute se je seje udeležil tudi evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner.

Notranji minister Fernando Grande Marlaska, ki v španski vladi vodi notranje ministrstvo od leta 2018, je svojo odsotnost utemeljil v pismu, naslovljenem na predsednika odbora LIBE Javierja Zarzalejosa, španskega evropskega poslanca iz vrst Ljudske stranke (PP) in skupine EPP. V pismu je zapisal, da mora vso pozornost nameniti obvladovanju krize, ki po njegovih besedah zahteva njegovo polno angažiranost.

Ministrica za vključevanje, socialno varnost in migracije Elma Saíz Delgado, ki v vladi Pedra Sáncheza vodi resor, pristojen za sprejem in vključevanje migrantov, svoje odsotnosti ni posebej pojasnila.

Nacionalni ministri niso pravno zavezani k udeležbi na sejah odborov Evropskega parlamenta, kar se razlikuje od ureditve v španskem parlamentu, kjer je njihova navzočnost na zahtevo odborov obvezna. Po poročanju italijanskega medija Eunews.it se je seja, namesto da bi se osredotočila na usodo migrantov, sprevrgla v spopad med desnico in levico znotraj odbora, v katerem so si politične skupine izmenjevale očitke o (ne)solidarnosti in odgovornosti za krizo.

Ostre besede iz največje evropske stranke EPP

Podpredsednica skupine EPP Dolors Montserrat je izostanek obeh ministrov označila za izogibanje demokratičnemu nadzoru. Po njenih besedah krize v Ceuti ni mogoče razglasiti za končano, dokler istovetnost oseb, ki so nezakonito vstopile, ni ugotovljena in dokler niso odpravljene resne pomanjkljivosti pri zaščiti meje. Opozorila je, da ima Evropa na voljo orodja, od agencije za mejno in obalno stražo Frontex do agencije za policijsko sodelovanje Europol, ter da pravni okvir za ravnanje s takimi primeri določa pakt EU o migracijah in azilu.

European Commission President Ursula von der Leyen said the EU "must do more" to strengthen its external borders, reaffirming the bloc's support for Spain in addressing illegal migration.

In a letter to Spanish Prime Minister Pedro Sánchez, seen by Reuters, von der Leyen said… pic.twitter.com/FYNh8yZiQo

— Tabz (@TabzLIVE) August 3, 2026

Podobno je razmere ocenila poročevalka skupine EPP za notranje zadeve Lena Düpont, ki je opozorila, da so bila opozorila lokalnih oblasti in varnostnih služb v tednih pred krizo prezrta. Po njenih navedbah je v mestu, kjer sprejemni centri delujejo prek zmogljivosti, ostalo več tisoč migrantov, med njimi tudi mladoletniki brez spremstva. Düpont je poudarila, da meja pri Ceuti ni le španska, temveč evropska zunanja meja, in da gre za vprašanje varnosti meja, ne le za migracijsko politiko. Po njenem mnenju je Evropska unija Španiji od prvega dne ponudila podporo prek Frontexa, Europola in agencije EU za azil, špansko vlado pa je pozvala, naj ta orodja dejansko uporabi.

Zaostren spor med Madridom in preostalo Evropo

Kriza je sprožila širši politični spor znotraj EU. Italijanski premier Giorgia Meloni je po dogodkih v Ceuti pozval k začasni izključitvi Španije iz schengenskega območja, njeno stališče pa so podprle še Finska, Češka, Švedska, Danska in Avstrija. Italija je za nekaj dni ponovno uvedla mejne preglede za potnike iz Španije, podobne ukrepe pa je napovedala tudi francoska notranja ministrica.

Španski premier Pedro Sánchez je odziv dela evropskih partnerjev v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen označil za sebičnega, polarizirajočega in v nasprotju s pravom EU. Po njegovih navedbah je Španija mejni nadzor ponovno vzpostavila v 48 urah, poskrbela za humanitarno pomoč in v Maroko vrnila skoraj vse, ki so mejo prečkali nezakonito. Von der Leyen je slike iz Ceute označila za nesprejemljive in izrazila podporo Španiji, hkrati pa pozvala k takojšnji ustavitvi nezakonitih prehodov.

V Španiji je kriza sprožila tudi politični spor glede tega, ali so oblasti prejele predhodna opozorila o možnem valu prehodov. Grande Marlaska je zanikal, da bi obveščevalna služba CNI vlado o tveganju predhodno obvestila, medtem ko je zaradi objave podatka, da je mejo prečkalo 49.000 ljudi, torej manj, kot je pozneje priznala vlada, odstopila predstavnica za stike z javnostjo pri uradu za nacionalno varnost. Opozicijska Ljudska stranka (PP) je zahtevo po zaslišanju notranjega, obrambnega, zunanjega ministra in ministra za nacionalno varnost naslovila tudi na špansko državno zbornico, razpravo o krizi pa napoveduje tudi na prvem jesenskem zasedanju Evropskega parlamenta septembra.

Kaj se je pravzaprav zgodilo na meji

Po podatkih, ki so jih v prvih dneh avgusta objavile španske oblasti in mednarodni mediji, je od konca julija dalje mejo med Marokom in Ceuto prečkalo med 50.000 in 80.000 ljudi, večinoma mladih moških. Natančno število se med viri razlikuje: špansko notranje ministrstvo je najprej govorilo o približno 60.000 vstopih, notranji minister Grande Marlaska pa je po srečanju z evropskimi kolegi številko popravil na 72.000. Večina je mejo prečkala s plavanjem okoli pomolov Tarajal in Benzú, da bi se izognila utrjeni mejni ograji. Po podatkih španske vlade se je do 3. avgusta velika večina, po nekaterih ocenah tudi do 70.000 ljudi, prostovoljno vrnila v Maroko.

Število smrtnih žrtev se prav tako razlikuje glede na vir: špansko notranje ministrstvo je v soboto, 1. avgusta, govorilo o 67 mrtvih, kasnejši viri pa navajajo do 111 žrtev. Vzrok tega je lahko tudi časovni razmak. Ljudje so umirali predvsem zaradi utopitve v morju in v gneči ob pomolih. Mesto Ceuta, ki šteje približno 85.000 prebivalcev, je po navedbah lokalnih oblasti razglasilo izredne razmere, saj so bili sprejemni centri preobremenjeni, več sto mladoletnikov brez spremstva pa je ostalo pod skrbništvom lokalnih služb.

Podoben, a bistveno manjši dogodek se je zgodil maja 2021, ko je v dveh dneh v Ceuto vstopilo okoli 8.000 ljudi, potem ko je Maroko za krajši čas sprostil mejni nadzor med diplomatskim sporom s Španijo zaradi zdravljenja voditelja fronte, Polisario Brahima Ghalija, v španski bolnišnici. Avgustovska kriza je po obsegu vstopov doslej največja zabeležena na kateri koli zunanji meji Evropske unije.

Zamegljene številke in slaba komunikacija

Izostanek dveh ključnih članov španske vlade pred parlamentarnim odborom, ki je krizo obravnaval na zahtevo največje politične skupine v Evropskem parlamentu, je politično sporočilo samo po sebi, ne glede na formalno pravico ministrov, da se seje ne udeležijo.

Razhajanja v uradnih podatkih o številu prehodov, od 49.000 do 80.000, in o številu žrtev, od 67 do 111, kažejo, da je bila komunikacija madridske vlade v prvih dneh krize pomanjkljiva, kar je odprlo prostor za politične spekulacije, tudi tiste o domnevni marokanski orkestraciji dogodkov, za katere zanesljivih dokazov zaenkrat ni. 

Okužena družabna omrežja, v ozadju tudi organiziran kriminal

Spor za schengensko solidarnost, ki ga je kriza sprožila med Madridom in delom članic EU, hkrati opozarja na širše vprašanje, ali obstoječi pravni in operativni okviri, vključno s paktom o migracijah in azilu, ki velja od junija 2026, zadostujejo za obvladovanje množičnih prehodov na zunanjih mejah unije.

Potekajo tudi že preiskave več medijev, med njimi sta Associated Press in Euronews, ki kažejo, da je val prehodov v veliki meri sprožil plaz objav na družbenih omrežjih. Kriza je obenem ustvarila tudi priložnost za tihotapske mreže. Špansko notranje ministrstvo je krivdo za del vala prihoda migrantov pripisalo tudi tihotapcem ljudi, ki naj bi izkoristili junijsko sodbo vrhovnega sodišča o vračanju migrantov, prispelih po morju, ki so iskali priložnosti v porozni španski zakonodaji. Gre za zapleteno igro pravic in zakonov.