Splav: nastopili so novi časi
Prepoved splava je bila tako v komunistični kot v postkomunistični Sloveniji tabu tema. Pomladni politiki so o splavu bolj ali manj leporečili, saj so jih mediji dali na pranger ob vsaki besedi. Spomnimo se samo žolčnih napadov na politike, ki so si upali zagovarjati, da pravice matere do splava ni treba zapisati v ustavo.
Danes je povsem drugače. Zdi se, da so prav kristjani, ki pred porodnišnicami molijo in civilnodružbene organizacije, ki vseskozi ponujajo brezplačno strokovno in materialno pomoč nosečnicam, dosegli preobrat v javnem mnenju. Misel, da ima tudi nerojeni otrok svoje pravice, je dobila svoj prostor v javnosti.
Oddaje na nacionalni televiziji, kjer bi imeli kolikor toliko enakopravne možnosti predstaviti to mnenje, doslej praktično ni bilo. Tudi tokratna oddaja Tarča sicer ni bila narejena povsem v skladu s programskimi standardi RTVS, se jim je pa za razliko od mnogih drugih informativnih oddaj vsaj približala.
Razmerje gostov namreč ni bilo pol-pol kot veleva novinarski kodeks, pa tudi zdrava pamet in fair play. Razmerje je bilo štiri proti dva v korist zagovornikov splava. V prispevku dopisnice iz Zagreba pa je bilo predstavljeno izključno mnenje ene strani.
Čeprav so na Hrvaškem zagovorniki življenja nerojenih zelo močni in so v medijih precej bolj prisotni kot pri nas, pa jih za mnenje niso vprašali. Če bi vzeli samo nekaj izsekov zadnje oddaje Nedjeljom u 2, ko je voditelja kar privzdigovalo, ker je gostja zagovarjala pravico, da ljudje molijo pred bolnišnico, bi naredili oddajo izredno zanimivo.
Agresivna vprašanja polna žolča v zagrebškem studiu nacionalne TV so bila povsem brez haska. Evropska poslanka Marijana Petir (EPP, Hrvaška kmečka stranka HSS) je namreč voditelja, ki je z vprašanji že mnoge vplivne politike spravil v bes, potisnila ob zid, da je ostal brez besed.
Navrgla mu je, da so v enem letu prav ti molivci rešili 100 življenj nerojenih otrok, kar je za državo, kjer je vsako leto 20.000 prebivalcev manj (in se tega politika zelo zaveda), pravi blagoslov.
Njen nastop bi si morali ogledati vsi slovenski krščansko-demokratski politiki.
Podobno se je zgodilo v ljubljanskem studiu nacionalne TV. Zagovornici življenj nerojenih sta se odrezali mojstrsko, kot bi ju pripravili najboljši poznavalci odnosov z javnostmi. Brez povišanih tonov, z množico jasnih argumentov, nasmehom in brez jeznih grimas. Na drugi strani pa je bilo jeze precej. Tudi nastop Katarine Nzobandora iz zavoda Živim bi si morali ogledati vsi krščansko-demokratski politiki.
Levica je že v četrtek zvečer ponorela. Čeprav so zagovorniki nerojenih »imeli dva igralca manj«, so politiki in mnenjski voditelji začeli gonjo proti oddaji, ki naj ne bi bila uravnotežena. In kot smo že na začetku dejali, v nekem smislu je to tudi bila. Na omizjih RTVS je namreč velikokrat razmerje 6:0 in 5:1 v korist levičarjev, ne pa »samo« 4:2. In lahko pričakujemo, da poslej take »napake« ne bodo več pogoste.
Zato je še toliko bolj pomembno, da odreagira tudi civilna družba, ki se ne strinja z levičarsko dominacijo v državi.
In kaj lahko pri vsem tem stori slehernik? Če si res želi sprememb, bo zavodu Živim poslal nekaj evrov. Ne pet, ampak vsaj dvajset.
Drugo, kar lahko naredi pa je, da podpre pobudo za bojkot plačevanja RTV prispevka.
Danes je povsem drugače. Zdi se, da so prav kristjani, ki pred porodnišnicami molijo in civilnodružbene organizacije, ki vseskozi ponujajo brezplačno strokovno in materialno pomoč nosečnicam, dosegli preobrat v javnem mnenju. Misel, da ima tudi nerojeni otrok svoje pravice, je dobila svoj prostor v javnosti.
Misel, da ima tudi nerojeni otrok svoje pravice, je dobila svoj prostor v javnosti.
Tarča Vs Nedjeljom u 2
Oddaje na nacionalni televiziji, kjer bi imeli kolikor toliko enakopravne možnosti predstaviti to mnenje, doslej praktično ni bilo. Tudi tokratna oddaja Tarča sicer ni bila narejena povsem v skladu s programskimi standardi RTVS, se jim je pa za razliko od mnogih drugih informativnih oddaj vsaj približala.
Razmerje gostov namreč ni bilo pol-pol kot veleva novinarski kodeks, pa tudi zdrava pamet in fair play. Razmerje je bilo štiri proti dva v korist zagovornikov splava. V prispevku dopisnice iz Zagreba pa je bilo predstavljeno izključno mnenje ene strani.
Čeprav so na Hrvaškem zagovorniki življenja nerojenih zelo močni in so v medijih precej bolj prisotni kot pri nas, pa jih za mnenje niso vprašali. Če bi vzeli samo nekaj izsekov zadnje oddaje Nedjeljom u 2, ko je voditelja kar privzdigovalo, ker je gostja zagovarjala pravico, da ljudje molijo pred bolnišnico, bi naredili oddajo izredno zanimivo.
Agresivna vprašanja polna žolča v zagrebškem studiu nacionalne TV so bila povsem brez haska. Evropska poslanka Marijana Petir (EPP, Hrvaška kmečka stranka HSS) je namreč voditelja, ki je z vprašanji že mnoge vplivne politike spravil v bes, potisnila ob zid, da je ostal brez besed.
Navrgla mu je, da so v enem letu prav ti molivci rešili 100 življenj nerojenih otrok, kar je za državo, kjer je vsako leto 20.000 prebivalcev manj (in se tega politika zelo zaveda), pravi blagoslov.
Njen nastop bi si morali ogledati vsi slovenski krščansko-demokratski politiki.
Zagovornici življenj nerojenih sta se odrezali mojstrsko, kot bi ju pripravili najboljši poznavalci odnosov z javnostmi. Brez povišanih tonov, z množico jasnih argumentov, nasmehom in brez jeznih grimas.
Podobno se je zgodilo v ljubljanskem studiu nacionalne TV. Zagovornici življenj nerojenih sta se odrezali mojstrsko, kot bi ju pripravili najboljši poznavalci odnosov z javnostmi. Brez povišanih tonov, z množico jasnih argumentov, nasmehom in brez jeznih grimas. Na drugi strani pa je bilo jeze precej. Tudi nastop Katarine Nzobandora iz zavoda Živim bi si morali ogledati vsi krščansko-demokratski politiki.
Bes levice
Levica je že v četrtek zvečer ponorela. Čeprav so zagovorniki nerojenih »imeli dva igralca manj«, so politiki in mnenjski voditelji začeli gonjo proti oddaji, ki naj ne bi bila uravnotežena. In kot smo že na začetku dejali, v nekem smislu je to tudi bila. Na omizjih RTVS je namreč velikokrat razmerje 6:0 in 5:1 v korist levičarjev, ne pa »samo« 4:2. In lahko pričakujemo, da poslej take »napake« ne bodo več pogoste.
Zato je še toliko bolj pomembno, da odreagira tudi civilna družba, ki se ne strinja z levičarsko dominacijo v državi.
In kaj lahko pri vsem tem stori slehernik? Če si res želi sprememb, bo zavodu Živim poslal nekaj evrov. Ne pet, ampak vsaj dvajset.
Drugo, kar lahko naredi pa je, da podpre pobudo za bojkot plačevanja RTV prispevka.
Zadnje objave
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Svobodi gre v nos Stevanović, vložili bodo ustavno pritožbo
21. 4. 2026 ob 18:13
Po Logarjevi oceni se je Golob samoizključil iz enačbe
21. 4. 2026 ob 18:12
So univerze še trdnjave svobodne misli?
21. 4. 2026 ob 18:05
Se v državnem zboru res že skriva izoblikovana koalicija?
21. 4. 2026 ob 15:06
Marta Kos se je v Evropskem parlamentu znova izogibala pojasnilom o povezavah z Udbo
21. 4. 2026 ob 13:59
Predlog trojčka o davkih za normirance – kdo bi dejansko občutil največjo razliko?
21. 4. 2026 ob 13:50
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
Franc2015
Dobra poanta, ampak zanimivo pri vsem skupaj je to, da levice (levih novinark nacionalke, spletnih aktivistov in filozofov ...) ni toliko jezila neuravnoteženost, ampak to, da se o vprašanju splava sploh javno debatira.
Oni bi prepovedali vsakršno javno razpravo o tem vprašanju. Kot da pozabljajo, da živimo v demokratični državi leta 2016 in ne v komunizmu leta 1945 ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.